dolino (601-700)

dvonadstropno poslopje je pogledalo doli v	dolino,	mogočni hlevi ob hiši, kozolci, hlevi za prešiče	A
jesensko vreme je sedlo z veliko trdovratnostjo nad	dolino.	Bilo je zelo mrzlo in onstran nad vasjo je bilo	A
in najlepši, kakor pomladni dan je sinil nad	dolino.	Čisto prijetno gorko je bilo, in Anica je imela	A
hudo! Sela je na parobek in bulila pred se v	dolino.	Svetla se je bli skala pred njo, njej pa je bilo	A
pokažem stezo. Tam doli onkraj nas zavije nazaj na	dolino	doli, pa odpočiješ se. Bog pomagaj, saj je danes	A
pa je padal kakor v vrtincu nazaj, nizko nad	dolino	vso noč.V vikarjevih ušesih je zabrnel žalostni	A
je budilo na nebu. Peči so sinile v hladno	dolino	kakor kres.Ptič in piščal sta začela govoriti	A
zakaj bil je šibek in lačen. Nato je vstopil v	dolino	in se oddahnil, kakor da je že doma.Šel je mimo	A
stegnil roko. Pokazal je naravnost navzdol v	dolino.	Takrat je župnik izpregledal in se začudil.	A
Za Tolminom je zagrmelo v drugo. Nad	dolino	je rasel iznad Kosovta sivkast oblak in zaslonil	A
ovinke in ključe, ki jih je še do Solkana. Nad	dolino	je legala noč.Tisti, ki so šli prvi, so poskušali	A
zaradi zadeve s kanalskim dacarjem. Noč nad	dolino	je bila vse bolj temna.Kmetiška vojska pa je	A
sonce, ki je posijalo od Nanosa čez Vipavsko	dolino,	čez Kras in se uprlo v zidovje goriškega gradu	A
pogreznil hudič v skale in pustošil po bregu v	dolino,	prav tako skrivnostno so razkazovali ljudje	A
pozneje vedno vabilo nazaj. Ko sva se vračala v	dolino,	se mi je v prsih trgalo srce. Naslednjega	A
rebreh. »Na hitro še pospravimo, potem pa brž v	dolino!	« je dejala tovarišica Neva, ko se je sonce prevesilo	A
tam je ležal sneg, vendar pol manj. Tik pod	dolino	nas je pričakalo samo blato in luže.	A
na določeno mesto, potem pa sem jo pobral v	dolino,	da me ne bi videl.Sedmega dne, ko je bil orel	A
delati dan. S Storžiča se je svit razlil čez vso	dolino	v takem razkošju, da lepšega jutra pod macesni	A
življenju. »Ampak nesli ga boste pa sami v	dolino,	pa čeprav bo šla kakšna kila dol!« se mi je	A
je bil kar petstokrat na Triglavu - peljal v	dolino	Vrat. Hodimo in hodimo ter se po treh	A
tudi kriv, da smo si šli tisto nedeljo ogledat	dolino	Vrat od blizu. »Pravijo, da so švicarske	A
Naslednjega jutra smo se vsi navsezgodaj spustili v	dolino	- sam sem imel mašo, vsi drugi pa tudi svoje	A
naprej... Tiste nedelje vmes sploh nisva šla v	Dolino,	ampak sva živela kar v kožarici, v tisti opuščeni	A
prepričani, da se ne bodo nikoli več vrnili v	dolino,	obudili kesanje in se priporočili za zadnjo	A
tam - ubil! Naslednjega dne je prihitel v	dolino	iz Krme neki moj delavec.Povedal je, da je našel	A
dijaki. Oni so šli potem čez Velo polje nazaj v	dolino,	on pa je šel kar na svojo pest po slabo markirani	A
pomočjo mojega posebnega telegrafa sporočili v	dolino.	Izumil sem namreč meter velik bel lopar, s katerim	A
sem ji rekel ob slovesu, ko smo se spuščali v	dolino.	Dežmanova spodaj nad Peklom je bila res prava	A
štirinajstih dneh smo skoraj noč in dan preživeli nad	dolino	Vrat.Vsi skupaj smo vihteli krampe kot obsedeni	A
spet vidi. »Hotel sem slikati macesen nad	dolino,	pa sem se prestavil s poti na neko jasico ob	A
Kredarici, pozneje pa sem vse svoje moči usmeril v	dolino	Vrat.No, tisto, da vse speljem do konca, ne	A
morda še več. Triglav bi v bistvu pripeljali v	dolino...	Za začetek pa mora stati v Vratih ‘Grand	A
mogel, pa sem več moči vlagal v mojo najlepšo	dolino	na svetu - v Vrata.Če so bili že vsi tam doli	A
kravami veliko več v uporabi! Ko se je nad	dolino	Vrat razbesnelo prvo veliko neurje, sem nemudoma	A
klicali za mano domačini. Res so že na poti v	dolino	z vseh strani vreli studenci, kot bi padalo	A
speljati v takšnih razmerah vodo tako varno v	dolino...	« »To sem storil kar tako, iz lastnega	A
Bilo pa je takole! V Zgornjesavsko	dolino	je zahajalo vse več turistov od blizu in daleč	A
poti. Največkrat pršni plazovi pridrvijo v	dolino	pozno spomladi, ko postanejo spodnje plati snega	A
boste storili? Na noge, zdaj je pravi čas za	dolino	Vrat!« Kralj je potem res prišel sem	A
prahu. Pač pa je kralj izbral za svoj kotiček	dolino	Krme, kjer je imel potem stalno lovišče.Za Triglav	A
vuga! In pognala je zlati svoj glas v zeleno	dolino!	Vuga?	A
Odgovorila je: »V Kalarjevo	dolino	grem in požela bom ‚vranje noge‘.Dosti jih tam	A
žena. Spodaj pri Lovskem brdu, kjer se pot v	dolino	zavije, sem se ozrl zadnjič po nji.	A
obvezana z butarnikom. Take butare se potem vale v	dolino,	kjer se nalože na vozove. »Če je pa	A
nekje v gospodarstvu. Solnce je obsevalo vso	dolino	in tuintam je sapa zavela, da se je zibalo rumeno	A
Glejte ga, ta je, ki vam prinaša kugo in lakoto v	dolino,	in sedaj je prišel še v našo sveto cerkev in	A
Da nas je morala usoda vreči v to žalostno	dolino!	Urno odtod!«	A
ter poslal prve žarke v globoko Želimeljsko	dolino,	zasedel je stari grešnik konja koščenjaka ter	A
opazil, da je bil medtem zašel v ozko samotno	dolino.	Tik pota je med gostim vrbovjem in olšjem šumel	A
Poprej v prvi osupnjenosti premeril je le‐tá	dolino	na vse štiri vetrove, samo bližnjo svojo okolico	A
grobom! Na eni strani gledaš v rumeno obsijano	dolino	življenja, na drugi stani pa se ti odpira hladni	A
prepadu. . / . / stran 39 . / Daleč tja v	dolino	mu sega oko.Ob beli reki se vrsté sela, in tam	A
prepadu« stopita torej tik roba ter zreta v	dolino,	tja na belopenečo reko, ki je drevila globoko	A
polja se omenjena reka končno zavije v ozko	dolino.	Tarn pa je krajina prijetnejša.	A
Ravno na istem mestu, kjer se reka skrije v	dolino,	postavili so naši predniki graščini podobno	A
loškega biriča, ki je prihajal po opravkih v	dolino,	me je premrazilo, da mi je kar sapo jemalo,	A
kranjskih kapucinov. Zapišem naj še to, da smo se v	dolino	vračali ravno na dan sv. Filipa in Damjana in	A
pisano cerkev svetega Volnika ter obrnil obraz na	dolino	in njene zelene gozdove, na vse to pa sem odšel	A
Velikokrat sem tako ležal na soncu in nad	dolino,	ki je mrgolela pod mano; in takrat se je razvijalo	A
preroki so zatrosili strupena zrna tudi v to	dolino,	in še celo v Poljanah jih imam nekaj sumljivih	A
na čase pretekle, spomine na sončnato domačo	dolino.	Spominjal se je otroških svojih let, spominjal	A
tedni. Škof Joannes je bil zapustil že zdavnaj	dolino	in vitez Hohenburg je sedel zopet na gradu v	A
obok. Zatulil je vihar in bliskoma napolnil vso	dolino	z grozonosnimi svojimi močmi.Skoro do tal je	A
veličastno se dvignil v zrak, odplul čez globoko	dolino	in onostran počasi sédel v smrečje, ki obsenčuje	A
že mračilo; sence so se raztezale iz doline v	dolino,	od jarka do jarka, objemajoč vas za vasjo, dokler	A
tistega dne tudi v Zalo. Hlapce s psi je poslal v	dolino,	sam pa je ostal pod vrhom na mestu, kamor je	A
ležišča. Zopet se vleče zvonjenje po bukovju v	dolino.	Toda skoro prestane in le posamič se oglašajo	A
najvišjega vrha, od koder se vidi na vse strani v	dolino.	Tam obstojé in učenik svetega evangelija povzame	A
izginila, ker je bil predikant že davno dospel v	dolino,	kjer tako ni bilo varno hoditi z lučjo.Potem	A
Pojdi, Katarina, stopi pred hišo in ozri se v	dolino	proti Lučinam!l mIn kaj naj storim potem?l	A
Katarina stopi pred hišo. In ko pogleda v	dolino	proti Lučinam, vleče se čez lučinske senožeti	A
streljati. Dospela sva nad majhno, gosto zaraslo	dolino,	kjer je stalo nekoliko smrek sredi bukovega	A
delaš tam?l mNič,l dejal sem, mtu ležim in v	dolino	gledam!Kaj pa ti delaš tam?l	A
grad nad seboj, napol pa se prisojno nagibala v	dolino	k polju, ki je z vsemi rokami držalo vasico	A
bi radi, gospodar?« »Pot se je prebesila v	dolino,	da človek nikamor ne vidi iz strašne hoste.	A
tiho grozil in gledal za Trlepom, ki je tonil v	dolino.	Medtem so Ljubinovi in Vitogojevi prišli k skledi	A
spodrecal Zlebora. Potlej jo je na splav ucvrl v	dolino.	Kres je v Dednem dolu še gorel.	A
« je Hotimir vprašal Živko, ko sta tonila v	dolino.	»Čisto prav!« je dejala in je bila zelo ponosna	A
Matevžka. »Štorkljež nerodni, skoraj ob stezi v	dolino	se zgubiš!« so nejevoljni režali vanj.	A
hrupno poslovila in po dolgem curku spustila v	dolino;	Šentvidci in drugi so se že prej razgubili vsak	A
potres takisto strašno tresel vso Témeniško	dolino,	svet se pa le ni podrl in se tudi zdaj ne bo	A
gorijo v večernem solncu in strmijo v zeleno	dolino,	obrobljeno z gosto smrekovo hosto ‒ o, nikjer	A
poigral se je z njo in je moško odločil: Domu, v	dolino	temeniško, pa naj bo kakorkoli! »Zdaj je še	A
prelepe njive v lahkonapeti rebri in vso zeleno	dolino.	Komaj vidne megle so se dvigale, legale na pobočja	A
sedel na črvojeden štor in gledal v rodovitno	dolino,	po lahkonapeti rebri svojega ljubega domovanja	A
od Litije do Čateža in globoko doli v Krško	dolino	so vriskali v vinskem veselju. Ni čudno, da	A
skočil iz listja in je zategnjeno zalajal v	dolino,	prepreženo s tenko jesensko meglo. Repnik je	A
mrko kakor lisičina v globoki hosti gleda v	dolino	temeniško, vso smejočo se od pisanih travnikov	A
najprej na vse štiri, potem pa se je izgubil v	dolino,	zavito v tenko meglo dihajoče zemlje, ki jo	A
stisnil pod pazduho in je nenadoma zapustil zeleno	dolino	temeniško.A preden je odšel, se je zgodilo čudo	A
težko mošnjo dirjal po hosti naravnost v daljno	dolino	temeniško. »Na, Matildka,« bi dejal, »doto sem	A
napoti s svojo drenovo grčavko v toliko zaželjeno	dolino.	Še napiti se ne utegne, tako se mu mudi.	A
Pijan in razkoračen je prihrumel v zahrepenjeno	dolino	domačega veselja.Prva jesen je bogato razsipavala	A
vinske gorice in izginjajoče tonil v megleno	dolino.	Gledala je torej za njim in se smehljala v škodoželj	A
se umekne na visoko goro ali zateče v odročno	dolino,	‒ zlata in zdrava mladost in prelepa in ljuba	A
drugi so molče in naglo spet tonili v megleno	dolino.	Iz togote in žalosti so se nesrečni vasovavci	A
/ »Pompompom, pompompom!« je bežal korak v	dolino.	»Te ujem, te ujem!« je žugal skovir.	A
enim samim dolgim pogledom je pobožal zeleno	dolino,	nizke, potlačene griče, opasane s temnimi hostami	A
drhtelo s svojim domotožnim hrepenenjem v domačo	dolino.	Ali kako?	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani