nova beseda iz Slovenije
“ se je začudil dacar. Nato so se vrnili v | dolino | vsi zamišljeni; ampak kar so slišali in videli | A |
vseh nadlog, ki so se tako čudno razbučale nad | dolino | šentflorjansko. Ko se je vzdramil, je bilo že | A |
pohujšanjem in nadlogami je napolnil to lepo | dolino | šentflorjansko, v rodoljubna srca je vtihotapil | A |
florjanski pa čast in odrešenje. Prišli so cigani v | dolino | šentflorjansko, kuštrava, umazana, tatinska | A |
bi se človek sklonil ter pokril z dlanjo vso | dolino. | Župnik je zaprl železna vrata in se je vračal | A |
ozke struge in umazani studenci so curljali v | dolino, | zbirali se v jarke. Stopila je v cerkovnikovo | A |
je pognal. Podil je po cesti, čez klance, v | dolino, | po zeleni ravni.Mudilo še mu je pač. | A |
včasi ob skalo in odskoči, nato hiti še urneje v | dolino. | Zapil je Marko vse, kar je imel, pa | A |
zaspal in smrčal tako močno, da se je razlegalo v | dolino. | Župnik je slonel ob oknu in je prešteval zvezde | A |
so se razmeknili in silne vode so preplavile | dolino. | Polje ni rodilo niti klasu,vi | A |
dlanjo po čelu s toliko silo, da se je slišalo v | dolino. | Nato je pobral stol, sedel za mizo ter izpraznil | A |
so ti storili, o domovina? Napotil se je v | dolino, | v senci spečo, brezglasno.Na polju je ugledal | A |
pripoveduj mi o kazni božji, ki je doletela to lepo | dolino; | in o Ali paši, razbojniku, mi pripoveduj. | A |
No, tisti časi so se bili povrnili v to lepo | dolino. | Jaz sem jih sam videl in doživel. | A |
To je bilo ob tistem času, ko so se vozili v | dolino | svatje od vseh strani, gosposki svatje v gosposkih | A |
človeška moč. Gledal je v noč, ki je sijala nad | dolino | v tisočerih belih lučih, tako belih, otožnih | A |
črn svat, prevalil se po holmu ter odkotalil v | dolino. | Prikazal se je baron Peter sam, osmojen in omamljen | A |
plamena, opotekal se po grmičevju, po grapah v | dolino; | črni dimi, dolge črne roke so segale za njim | A |
zatulil v vetru prešeren grohot se je razlegel v | dolino, | objel je popotnika kakor z žgočim, dušečim dimom | A |
mu je svetilo sonce v obraz, ko je stopal v | dolino. | Vesel je bil svežega mladega polja, ki se je | A |
Črne razvaline so stale na holmu, gledale so v | dolino | z velikimi, belimi, zlobnimi očmi:Hej, tlačani | A |
sem iskal? Se kamen ve kam, ko se zakotali v | dolino, | še list ve, v kateri smeri ga nosi veter in | A |
skrite v drevju, lepo pobeljene hiše. Nad | dolino | nizek holm, poraščen z visokimi kostanji.Takó | A |
sedel na klopi, kadil cigarete ter gledal v | dolino | s poluzaprtimi očmi.Zaklenil se je v ateljé | A |
mokro, zakaj izza listja se odtod ne vidi v | dolino... | Sedela sta tukaj, in njegov obraz je bil mračen | A |
in se je vsa bela in zadovoljna smehljala v | dolino, | na zoreče polje. ”Tam je naša hiša - izza | A |
bridkosti. Tam sva sedela v senci, gledala sva v | dolino | in sva se pogovarjala, kakor da sva sama na | A |
ustnicah se je smehljala. Pokazala je z roko v | dolino. | ”Tam doli bova gospodarila nekoč!“ | A |
prostran vrt! Glej, vse od hleva pa doli v | dolino | - sam vrt; takega nisi še videl; to ni gosposki | A |
vidim njeno rjavo, zagorelo roko, ki je kazala v | dolino, | in njen obraz in večerno zarjo na njem. Bog | A |
srečen ... Gledal sem za njo, ko je hitela v | dolino; | za vrtom se je okrenila in me je pozdravljala | A |
evangelist nečistosti - kdo te je klical v | dolino | šentflorjansko?Kakor tat si prišel, ki spleza | A |
ne pošilja Bog toliko izkušnjavcev, kakor v | dolino | šentflorjansko - blagor ji!V sveti Jeruzalem | A |
je slišal v krčmi o takih rečeh. Prišel je v | dolino | človek, nikomur poznan, ne po imenu, ne po licu | A |
Italijanski vohun je, ki išče, kaj bi ukrenil zoper | dolino | šentflorjansko!“ je poudaril rodoljubni učitelj | A |
je sam zlodej prismodil v to blagoslovljeno | dolino | šentflorjansko in da ne bo nič prida iz te istorije | A |
tam visoko, Bog vedi kje, in sem gledal na to | dolino | šentflorjansko.Pa se je prikazal nenadoma, Bog | A |
je privzdignil za najmanj troje klafter vso | dolino | šentflorjansko.Ni odnehal, uprl se je in je | A |
rekel in se je veselo smehljal. ”Rajši stopim v | dolino | ... pred cerkev stopim, pa razkličem ...“ ”Ne | A |
kruha zadosti in starega vina, in vso to lepo | dolino | šentflorjansko.Zato ne veste, oče, kaj je romanje | A |
vzduh težak in gost. In ko sta se ozrla obadva v | dolino, | sta ugledala tam čudno senco, velikemu netopirju | A |
samote je bil, kesanja in premišljevanja za vso | dolino | šentflorjansko.Zakaj prigodilo se je čudo, ki | A |
klic; nato se je z dolgimi koraki nameril v | dolino, | oznanit narodu skrivnost. ”Otrok leži tam | A |
tudi nje ni sram!“ Pohujšanje je pljusknilo v | dolino | šentflorjansko, kakor črna skala v jezero.Srca | A |
ostal je tudi strah. Črn oblak je ležal nad | dolino | šentflorjansko in se ni ganil. ”Tista vlačuga | A |
srdit: ”Glej ga, razbojnika, ki je oskrunil | dolino | šentflorjansko!“ Ampak komaj je tako premislil | A |
rok in golega vratú. Težak davek je udaril | dolino | šentflorjansko; hujše je bilo, nego turška sila | A |
da bi bil zapravil v enem samem letu ne samo | dolino | šentflorjansko, temveč tudi še devet fará naokoli | A |
Ampak, Peter, nocoj je večer preimeniten za | dolino | šentflorjansko; vse bodi pozabljeno nocoj in | A |
pisem in brez izkušenj ... pride, pa prevrne vso | dolino, | kakor da bi zasekal z lopato in privzdignil | A |
smehlja otroku. Jasno so gorele zvezde nad | dolino | šentflorjansko, mežikale so in so se ji smejale | A |
in polposušenimi vejami. Prišel sem v ozko | dolino, | in tam je bila že črna noč.Samo na eni strani | A |
lepše nego podnevi; iz senc, ki so legale v | dolino, | se je vzdigala vas v rezki, bleščeči beloti | A |
nižje za gozd, počasi in tiho so lile sence v | dolino. | ”Zakaj molčiš? | A |
oddrdral veselo, odhitel po drznih ovinkih v | dolino. | Noč je bila, ko je izstopil Slivar na dunajskem | A |
izza visoke gore in poplavijo žareči valovi vso | dolino, | da ni več ne polja, ne travnikov, ne vasi, | A |
bilo mraz. Šepal je nekoliko, ko je stopal v | dolino | mimo farovškega vrta. Iz mraka se je vzdigala | A |
luči. Popotnik je šepal v lepo šentflorjansko | dolino; | počasi je hodil, ker se mu ni mudilo nikamor | A |
Šviligoj, ki sloni zdajle ob oknu in gleda v | dolino | in ne vidi ne greha ne čednosti!Star si že in | A |
pripetilo, da je prišlo pohujšanje v šentflorjansko | dolino. | Zapeljivec ne izbira ne kraja ne ljudi, temveč | A |
izpregovoril. ”Torej v to našo šentflorjansko | dolino, | ki jo je bil Bog blagoslovil z obilimi čednostmi | A |
imena se je priklatil v našo lepo šentflorjansko | dolino. | Počemu je prišel? | A |
prišel? Zato je prišel, da bi zasejal v to lepo | dolino | šentflorjansko ljuljko greha in nečistosti. | A |
kadar pomisli, da je doletelo kaj takega to lepo | dolino | šentflorjansko.Zgodi se lahko, da se Bog ne | A |
mesec in komaj je z zaspanimi očmi pogledal na | dolino | šentflorjansko, so zašumeli bori in iz mraka | A |
neba je stal mesec in je sijal žarko na vso | dolino | šentflorjansko; čudno bela je bila pot, v zlatu | A |
svetila v žarki svetlobi, kakor luč, prižgana nad | dolino | šentflorjansko.Pod kočo se je razprostiral gozda | A |
mi tvoje besede in ne razumem jih. Ozri se v | dolino: | pod svetlim mesecem spi, tiho in sladko, kakor | A |
trpi zaradi njega. Kaj ni mogel stopiti dol v | dolino | šentflorjansko in kakšen zlodej ga je silil | A |
Vzdihovanja bo konec še nocoj in vrnila se bosta v | dolino | šentflorjansko srečna in zadovoljna, kakor da | A |
še preden mine ura, se povrneta zmagoslavno v | dolino | in mrak!“ ”Torej ni potreba sočutja?“ je | A |
svetila dolina šentflorjanska. Gledala sta v | dolino, | na male hiše, čudovito žareče v mesečini, na | A |
”Kam zdaj, Manca?“ ”V | dolino! | Če nama je naklonil Bog trpljenja, je treba zadeti | A |
Greh je bila najina misel.“ ”V | dolino, | Manca!Tako čudno lahko je zdaj moje srce, kakor | A |
razprostrle so se silne peroti in so zasenčile vso | dolino. | ”Bog in vsi posli božji!“ je vzkriknila Manca | A |
”Rodoljubi, prišlo je pohujšanje v to lepo | dolino | šentflorjansko.Tako je, rodoljubi, v to lepo | A |
šentflorjansko. Tako je, rodoljubi, v to lepo | dolino | šentflorjansko, ki jo je bil Bog obdaril z obilimi | A |
slišala. ”Zdaj gre v hrib moja pot, tvoja pa v | dolino! | “ je rekel Pavle.”Kar zdi se mi, da bi se poslovila | A |
bila, sta se prijela za roko in se napotila v | dolino. | ”Kako si rekla, Manca? | A |
in vesela, kakor nevesta in ženin, sta šla v | dolino. | Kadar je zaukalo doli, je zaukal Pavle; kadar | A |
so dišali kostanji. Mana se je spomnila na | dolino, | na polje in na dom in zabolelo jo je v srcu | A |
od kraja do konca bi si ogledal to jozafatsko | dolino, | kjer so zbrani ljudje od vseh dežel sveta.Morda | A |
lepih sanjah bi morda celo romal v tisto zeleno | dolino | pod svetim Lenartom. Kakor je mislil, tako | A |
vse lepša pota. . / . / stran 58 . / V tisto | dolino | so se napotile, kjer se smejó zoreče njive pod | A |
procesija. Vila se je s hriba v hrib, iz doline v | dolino. | Pod senco te črne procesije, pod senco rdeče | A |
videlo več. Na levi se je spuščal gozd strmo v | dolino, | na desni se je vzdigal samo narahlo, ali spredaj | A |
poti in se je spuščal gozd na desni globoko v | dolino, | odkoder se je vzdigal tam v daljavi še više | A |
polna veja s samimi gručami. Veselo v breg in v | dolino | in toliko lepša je veja, kolikor je lepša; časih | A |
železniška postaja. Birič in Šimen sta se napotila v | dolino. | ”Kaj je še daleč do Prisojnice?“ je vprašal | A |
kraj. Birič je iztegnil roko in je pokazal v | dolino. | ”Tam doli je Prisojnica!“ | A |
da bi položil glavo, sem romal nekoč skozi to | dolino, | se mi zdi; nisem je spoznal natanko, noč je | A |
nenadoma zamajala ter se v jadrnem diru spustila v | dolino. | Prah se je vzdignil, sonce je žgalo, da se Bog | A |
je minila druga; tiha dremotnost je legla na | dolino; | nebo je bilo zmerom temneje, zvezde so se vzpenjale | A |
višavo, kliče borce v zbor. »Pet jih pojde v | dolino | Korane!Tam skličite kompanije. | A |
Mimo splašenih turških konj brzi skozi Metliško | dolino, | čez sveže bojno polje, kjer leži zrušeno stebrovje | A |
uma, janičarji vrešče za njim. Begun krene v | dolino, | odkoder je prišel, toda se premisli in zavije | A |
jesenski dan se nagiba, iz tihih šum sili v | dolino | mrak. Ferhadbeg! Herbart se naglo okrene k spremstvu | A |
Naprej, naprej! Skozi | dolino | gre vzdih, nemirno prebivalstvo zaprhuta v brdih | A |
okrogli dolini in stopila z drznim ovinkom v | dolino, | ki si jo je bil v tisočletjih preril potok. | A |
gori, so dobro označili to rodovitno polico nad | dolino | z besedo ‘Peč’, kajti povsem kmečki peči je | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |