Pod kozolcem bom spal, se je namenil Marko; zato so kozolci na svetu in zato so tako daleč od vasi.
Legel je in je zaspal in smrčal tako močno, da se je razlegalo v dolino. Župnik je slonel ob oknu in je prešteval zvezde, ki jih je vžigala na nebu vešča roka božja; slišal je glas od holma, iz mraku, stresel je z glavo in je zaprl okno.