nova beseda iz Slovenije
sladko zaspi! . / . / stran 128 . / Kaj ti je, | deklica | Kaj ti je, deklica, da si tak žalostna? »Kaj | A |
stran 128 . / Kaj ti je, deklica Kaj ti je, | deklica, | da si tak žalostna? »Kaj mi je, nič mi ni, srce | A |
nastavljene, ptičke so se ujele vse. Kje je tista | deklica, | v vrtu je sedela, lepa kakor rožica, pesmice | A |
meni spati ne pusté. Ti si kriva, ljubezniva | deklica | neusmiljena! Ti me raniš, ti mi braniš, da ne | A |
težko zapustim. . / . / stran 242 . / Oj, | deklica, | povej mi to Oj, deklica, povej mi to, al′ ljubiš | A |
stran 242 . / Oj, deklica, povej mi to Oj, | deklica, | povej mi to, al′ ljubiš mene ti samo. Če ljubiš | A |
šopek dala mi, z njim upanje prižgala si. Oj, | deklica, | ko pridem zdaj, še šopek mi rdeč podaj! Če v | A |
korajžen mladen′č. Prav milo jo vpraša: Oj, | deklica | ti, zakaj ′maš tak′ solzne oči? »Zakaj me vprašuješ | A |
Na njej se vozi, na njej se vozi ena zala | deklica. | Lidrililojaja, drililojaja, ena zala deklica | A |
deklica. Lidrililojaja, drililojaja, ena zala | deklica. | Povsod me poznajo Povsod me poznajo, da vinski | A |
rožico jad, roža cvetela je, roža zvenela je, | deklica | toči solze. Rože je na vrtu plela Rože je | A |
kaj ne poje več tako? . / . / stran 325 . / | Deklica | glavo poveša, vene obraz, prej cvetoč, nekaj | A |
Snoč′ je bil ... . / . / stran 329 . / Sem | deklica | mlada, vesela Sem deklica mlada, vesela, sem | A |
stran 329 . / Sem deklica mlada, vesela Sem | deklica | mlada, vesela, sem pravo slovensko dekle. Kot | A |
. / stran 363 . / Tudi jaz sem pela mlada | deklica, | zdaj sem tiha, vela, stara mamica, al′ nad hčerko | A |
moja, zaplula je v sredo morja. Na bregu je | deklica | stala, točila je grenke solze. »Povrni se, barčica | A |
povrniti, ne morem več priti po té. »Ne jokaj se, | deklica | moja, saj pridem jaz kmalu nazaj.« Zapoj mi | A |
12 RAZCVET 14 VROČINA 15 VALOVI IN KAPLJE 16 | DEKLICA | Z VŽIGALICAMI 18 NEPOPOLNA RESNICA 20 BEŽNA | A |
val spremeni življenje. . / . / stran 18 . / | DEKLICA | Z VŽIGALICAMI Vzamem vžigalico, z njo prasnem | A |
dobro Mici. Takšna je ob nemškem starcu kakor | deklica, | ki se je izgubila v gozdu in jo hudobna mačeha | A |
stroja. . /\ .. stran 55 . \/ Kakor pridna | deklica. | In kdo vé, na kaj misli. | A |
na tisto mačeho, ki je zažgala hišo, da bi | deklica | v nji zgorela.Mici je seve še pripovedovala | A |
strah tišine. Dobra je bila in se kesala; kakor | deklica | iz pravljice je bila, ki jo je mačeha sovražila | A |
starca s kučmo na glavi in zdaj je še bolj majhna | deklica | in še bolj pridna. »Oprostite,« je spet rekla | A |
je šla k slepemu Luki. Čepela je kot majhna | deklica | ob tnalu, na katerem je sedél belolas, upiral | A |
ugrabili, še je pod jablanami deček kakor je Rezi | deklica | na Ukvanski planini.Je ‚njihov’, tetin in stričev | A |
njegove noge še daljše. Te noge pozna vsaka | deklica | v Splitu, je rekel, in njegov skoraj šilasti | A |
ki pravi: »Facceta nera, sarai romana...« Črna | deklica, | ti boš Rimljanka. Se tu dall′altipiano guardi | A |
nanjo. Zdaj je prisrčno opazoval, kako majhna | deklica | sedi za klopjo in grizlja peresnik, medtem ko | A |
da se mu je Javorka približala. »Dober dan, | deklica! | « je pozdravil po svoji stari navadi. | A |
potem širijo in podrhtevaje dvigajo kvišku, | deklica | misli nanj, če se mu pa ne posrečijo, deklica | A |
deklica misli nanj, če se mu pa ne posrečijo, | deklica | ne misli nanj in tu ni nobene pomoči in nobenega | A |
se mu stiska na prsi. - Neda, lepa in mlada | deklica | si, ji pravi Najdù.Tvoja prsa, poglej, so lepa | A |
Niti iskrica več ne tli. In nobena | deklica | ga ne bo več ogrela. Najdù živi. | A |
Najdù je objemal črno deklico. - Lepa si | deklica, | ji je govoril, lepa si, tako lepa kot Neda, | A |
oči. Tudi duša tvoja je lepa, verjemi mi, črna | deklica, | lepo je tvoje srce in čista je tvoja duša. | A |
Najdù bo ljubil to noč. Hej | deklica, | okleni se me, saj so črne tvoje oči in žive | A |
žive so, kakor oči divje živali. Hej, ti črna | deklica, | pleši, in potem mi daj vse, kakor mi je dala | A |
naš potepuh, naš brat, se je zasmejala črna | deklica. | - Neda, zakaj se mi smeješ, zakaj te | A |
ob križpotju razbeljenih cest, kjer ti mlada | deklica | streže s kislim mlekom in črnim kruhom, in med | A |
začela hoditi v šolo. Bila je majhna, drobna | deklica, | s črnimi, v dve tanki kiti spletenimi laski | A |
nihče rekel drugače kot Sreča. Kakšno ime je | deklica | dobila pri krstu, nihče niti vedel ni. | A |
ismoznjimmismoznjimonjeznami! V kotu ropot, nesrečna | deklica, | ki zapisuje usodo svojega zavoženega življenja | A |
Ko so se vrnili v mesto, so slavili svatbo. | Deklica | se je poročila z Rdečebradcem.Vidiš, Job Rdečebradec | A |
potem, Rdečelasec Job Rdečebradi, se je ženica, | deklica | bela nežna, neznansko prestrašila, loputnila | A |
se razlije, svet se razpre. Z brega priteče | deklica, | vsa lahna in bleda, prozorna in sveža, s polnim | A |
reče, čudež, od mrtvih obudil, jezus, od mrtvih | deklica | vstala s hladnih grobov temin, vstani, vstani | A |
Pleinacher so izgnali 12.672 hudičev. Desetletna | deklica | je rodila s hudičem dvoje otrok in to izrečno | A |
stopil iz cerkve. Zgodilo se je, da je imela | deklica | doma bolno mater.Tekla je ven in brez milosti | A |
za roko, enega od treh pastircev, tudi on je | deklica, | njegova roka je topla: pojdite za mano, pravi | A |
besedami in odločnostjo velika kakor ajdovska | deklica, | videl je v Crngrobu rebro ajdovske deklice. | A |
Loko na pasijon Velikega petka, ni bila ona | deklica, | ki je pri uršulinkah igrala pastirca in se je | A |
tu so lasje, šop las, ki si ga je odrezala | deklica | v zaobljubo, samo Marija Devica Nebeška ve, | A |
župnik Janez, vedela je od takrat, ko je bila še | deklica, | a to je bilo pred davnimi štirimi, petimi leti | A |
Katarina je radovedna ženska, ko je bila še | deklica, | je pri uršulinkah sedela v prvi klopi, vse je | A |
Indijanko, dobra zamisel, reče superior, sijajno, | deklica | poklekne, škof jo blagoslovi, čelo ji s palcem | A |
Jezus na njem je črn od bolečin, za njim stopa | deklica | v belem, ecce Agnus Dei, qui tollit peccata | A |
nekega posestva na Kranjskem, ko je bila tam še | deklica, | si je včasih zaželela, da bi bila fant. Dolgo | A |
strašno razsrdil. In ko je bila Katarina še majhna | deklica, | je že vedela: Bog vse vidi, Bog vse ve, greh | A |
je umrlo to jagnje božje, ta lepa in pametna | deklica, | ki se je prav pred kratkim naučila z ljubkim | A |
velikokrat je gledala te prizore, ko je bila | deklica, | je ob njih trepetala od strahu, zdaj ne trepeta | A |
je gibanje tega telesa, ob njej je korakcala | deklica, | ves čas je nekaj žuborela z milim in radovedno | A |
sprašujočim glaskom, ko sta prišli do kapele, je | deklica | utihnila.Zdelo se je, da se je ustrašila velikega | A |
se je pokrižala in naglo premikala ustnice, | deklica | je s prstom pokazala na keruba: ali je to en | A |
469 . / tega spominja, česa drugega pa se naj? | Deklica | z jasnimi očmi ga je spomnila na malo Tereso | A |
srajco in kravato, ni vedel, kam z rokami. | Deklica | je šla spredaj, v nabrani rožasti oblekci je | A |
glavo nagnjeno v stran kot kakšna sramežljiva | deklica. | Najprej me je zgrabila jeza, potem pa sem rekel | A |
mizo. . / . / stran 72 . / Želim, da bi moja | deklica, | bilo že kolikor časa mogoče, ljubila moje čudne | A |
postavica, ki se nenadoma spusti po bregu navzdol. | Deklica | se s prsti dotika regratovih cvetov, ki jih | A |
Izstopil je in počakal na svitanje. | Deklica | je tiščala kolo navkreber in ob straneh so ji | A |
nas vleče v praznino. Uro pozneje ga sreča | deklica, | ki gre s svetlimi in pozvanjajočimi kanglami | A |
nimaš nič, Rozalka?« vpraša oče. Malo osupne | deklica; | zakaj nenadoma je prišlo vprašanje; ko pa začne | A |
Štefan, pusti vendar te neumnosti,« se jezi | deklica. | »Povej mi kaj pametnega, potem te bom rajši | A |
pokažem.« »Če ne greš, bom jaz huda!« mu zažuga | deklica, | in Štefan se poslovi.»Zvečer pridem kmalu; slišiš | A |
Štefan. »O, kadar se gre na božjo pot,« meni | deklica, | »se spodobi bolj brinje.« »Juri ga je tudi bolj | A |
zopet minila, in bila je zopet prejšnja vesela | deklica, | a tako samozavestno ni več govorila z Jurijem | A |
nevesto in njej ženina. Tako je premišljevala | deklica, | in kar jo je najbolj poniževalo, to je bila | A |
dokazovati, kako nespametno je misliti na Jurija. | Deklica | pa je prosila, naj je nikar ne sili k možitvi | A |
prinesla s seboj sadja. »Za petnajst,« je dejala | deklica. | »Tukaj jih imaš dvajset; pa se nikar ne jokaj | A |
koleno malo Jerico in ji gladil mehke lase, in | deklica | se ni bala, ker je videla mater pri sebi. »Velike | A |
storila, Jerica?« je vprašala. »Nič,« je ihtela | deklica, | »samo stala sem tam in bala sem se.« »Kaj pa | A |
Težko je živela, težko umrla, uboga, prestrašena | deklica. | Tone ji je naredil lepo belo krsto, teta ji je | A |
k slovesu prihajate,« se veselo oglasi mlada | deklica | in vzame magistru palico in kapo.Vojak pa je | A |
najljubeznivejšim smehljajem priklonil tako vsiljivo, da je | deklica | zbežala od okna.Petacij pa je preganjal svojega | A |
vprašal, kje je Polona. »Tetka?« je dejala | deklica. | »Ta je šla v cerkev. | A |
krojač.« »Oh teta, kako ste hudi!« se smeje | deklica; | »toda gospod Mavroh mora vendar imeti najlepšo | A |
ozrli, vlecite to čarobno podobo za sabo, in | deklica, | ki jo imate v mislih, bo šla za vami kamor boste | A |
To je ona.« »Oh, kako je lepa!« vzklikne | deklica | zavzeta. »To je moja Kornelija!« ponavlja oni | A |
Zlata je in na njej visi blagoslovljen križec.« | Deklica | se brani vzeti blesteče darilo, ki da je preveliko | A |
čakanjem ogleda grajske sobe, če jih še ni videla. | Deklica | se je branila, a on je odklenil bleščečo se | A |
Kar se je mogla, se je stisnila v kot plaha | deklica, | si zatisnila obraz in milo jokala. Učenci pa | A |
prestregel. »Vi ste lažnivec in slepar!« je zavpila | deklica | nanj in začela klicati na pomoč.V tem sta bila | A |
zastonj ponujal svojega močnejšega konja, je sedla | deklica | pred Viljema in prijatelja sta oddirjala proti | A |
časov, ko sta se pri Petaciju skupaj igrala. | Deklica | pa je pripovedovala svoj dogodek in se zahvaljevala | A |
grofovih rok. In kako krasna se mu je zdela | deklica | in kako mu jo je še lepšala zavest, da je grofa | A |
pripravljen zastopati vselej in povsod, je bila | deklica | ugrabljena za starega Ungnada.In grešnemu hinavcu | A |
časa tu. »Čemu vam neki bom!« je odvrnila | deklica, | in vročina, ki ji je obšla lica, jo je poučila | A |
povedano, v dokaz pa je pristavljeno, da je | deklica | resnično in gotovo že odposlana v Dunajsko Novo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |