Žalostna roža povesi glavo, dekle utrga cvet z mehko roko, v dom ga ponese svoj: »Tu mi vonj sladki tvoj večno oznanjaj pomlad!« Pa je na oknu cvetela pomlad, pa je otožno kril rožico jad, roža cvetela je, roža zvenela je, deklica toči solze.
Rože je na vrtu plela Rože je na vrtu plela, pela je pesem glasno, živo v lice zarudela, ko je stopil on pred njo.