dekle (601-700)

vendar pa so bile že nekoliko zabrisane. Kot	dekle	je bila lepa.Posebni čar so bile velike, plave	A
njena skromna narava je spominjala na vijolico.	Dekle	je izpolnilo petnajsto leto, ko je prišel stric	A
spretnost, da jo je vsak občudoval. Sploh pa se je	dekle	v trgu zelo spremenilo.Ves njen pojav je izražal	A
ženina. V srcu je bila Minka še vedno vaško	dekle.	Dejstvo, da je bila v trgu, ji ni vzbudilo nikakih	A
Minkine bivše sošolke, ki so jo prej tako ljubile.	Dekle	je potožilo materi svojo bol.Ona jo je tolažila	A
prvem srečanju je našla nova pesem odmev.	Dekle	je čutilo, da se je srce vnelo za Štefana.V	A
je zagledal v stensko uro. Mislil je, da je	dekle	pospano. ‒Saj res; pozno je že, ‒ se je oglasil	A
‒ Minka je že itak pospana.	Dekle	je skrivaj obrisalo solze in dvignilo glavo	A
večer, Minka, ‒ se je zaslišal znan glas, ko je	dekle	odprlo vežna vrata. ‒Štefan, ti si? ‒ je zaklicala	A
Brž pojdi v kuhinjo in skuhaj za Štefana čaj.	Dekle	se je hitro zasuknilo in hitelo proti vratom	A
Zatrl je težke misli, ker ni hotel, da bi ga	dekle	videlo žalostnega.Vedel je, da se boji zanj	A
zato bi me ozdravil, ker si ga ti skuhala.	Dekle	je počasi dvignilo glavo in pogledalo fantu	A
nisem pil. ‒Le norčuj se, ‒ mu je zažugalo	dekle.	Čaj je bil v resnici dober.	A
Ali mi ga daš?	Dekle	ga je pogledalo in nato sklonilo glavo. ‒Saj	A
‒ Saj mi daš oni nageljček, kajne Minka?	Dekle	se je dvignilo in obrnilo proti vratom. ‒Z Bogom	A
Minko za roko. ‒Oh, bojim se, ‒ je zaihtelo	dekle	in naslonilo glavo na Štefanovo ramo. Mladeniču	A
treba iti. ‒Zakaj že moraš iti? ‒ je vzdihnilo	dekle.	Stopila sta k nageljnu.	A
malenkosti za kuhinjo, ‒ mu je pogledalo v oči	dekle.	‒ Po kaj pa si ti prišel?	A
sta umolknila, Jaka si je prižgal cigareto,	dekle	pa se je oziralo po travniku, ki se je vlekel	A
žalostna? ‒ ji je položil drugo roko na ramo.	Dekle	si je z robcem zakrilo oči in krčevito zaihtelo	A
prepričanju je govoril, zato je bil glas negotov.	Dekle	je čutilo iz besed prisiljenost.Trpko se je	A
ne smeš oditi, ‒ je zakričalo čez nekaj časa	dekle,	ko da se je vzbudilo iz težkih sanj.‒ Ne pustim	A
se vrnem. ‒Ah, vojska, vojska! ‒ je tožilo	dekle.	‒ Grozna vojska!	A
‒Anica, iti bo treba, ‒ je zašepetal.	Dekle	ga je žalostno pogledalo. ‒O, ostani še! ‒ se	A
moral dom, starše in ‒ tebe, ljuba moja Anica ...	Dekle	je glasno zajokalo.Fantove besede so ji zadale	A
Ti ju boš morala tolažiti in podpirati ...	Dekle	je zatrlo bolest.Čutilo je, da ima Jakob prav	A
O, kako moreš to vprašati? ‒ je vztrepetalo	dekle.	‒ Vedno, vedno bom pri tebi in molila bom ...	A
niti senca prejšnje Anice. ‒Anica, z Bogom!	Dekle	je pustilo mater in stopilo k bratu.Vroče solze	A
izobražena in si je na mah osvojila njegovo srce.	Dekle	mu je ljubezen vračalo.Srečna sta bila in sanjarila	A
‒ Kaj ti je? ‒O, nič! ‒ se je zmedlo	dekle.	‒ Ti jokaš, zato so tudi mene posilile solze	A
Jasno ji je tudi postalo, zakaj je začelo	dekle	po Štefanovem odhodu iskati njene družbe in	A
sebi. Molčala je in čakala, da bi se ubogo	dekle	izjokalo.Jok je dušil tudi njo, a zatrla ga	A
‒Minka, ljuba moja Minka, ‒ je tešila ubogo	dekle	Anica, ‒ umiri se!Prosim te, premagaj bolečino	A
nekaj vprašati? ‒Le vprašaj, ‒ je odvrnilo	dekle.	‒Kaj je z Jakobom?	A
Grinwald k svoji sosedi. ‒Juliška, ‒ je odvrnilo	dekle.	Četrta je sedela poleg kapetana Weissa, ki si	A
podrhtavalo. Kaj čuda, da se je mlado, lepo	dekle	tako spremenilo? Izgubila je Jakoba in Štefana	A
Starka se je začudeno zagledala v mlado, lepo	dekle.	Zdelo se ji je, da je že videla ta obraz, ni	A
je, kako je zablodila v njihov osameli dom.	Dekle	je opazilo začudenje na starkinem obrazu, zato	A
vedno tako gane. Na tihem je želela, da bi ji	dekle	povedalo, kaj jo teži, vsiljiva pa ni hotela	A
rada, zato je še mnogo bolj zaželela, da bi ji	dekle	potožilo svojo bol. Nekaj časa je čakala, da	A
nesrečna, kako neizmerno nesrečna, ‒ je vzdihnilo	dekle.	Starki se je začelo jasniti.	A
ona mislila. Sedaj je razumela, zakaj jih je	dekle	obiskovalo in zakaj je vzdihovalo in jokalo	A
smela vedeti, kaj te teži? ‒ je vprašala mehko.	Dekle	se je še bolj stisnilo k starki in ni ničesar	A
Starka jo je strmé poslušala. Vedela je, da je	dekle	sanjarilo o Štefanu, vkljub temu pa jo je vprašala	A
kako težko sem te pričakovala«, je dahnilo	dekle	in je nagnilo glavico na njegovo ramo. »Kako	A
‒Dober dan! ‒ je pozdravil.	Dekle	se je streslo. ‒Tako sem se ustrašila, ‒ je	A
Nasmehniti se je hotel, ko pa je videl, kako je	dekle	ob tem vprašanju obledelo, mu je smeh zamrl	A
izročim ... ‒Kdo je bil ta tovariš? ‒ je vprašalo	dekle	hlastno. Jože ni vedel, kako bi odgovoril.	A
‒Minka, vzbudi se! ‒ jo je tresel za ramo.	Dekle	se je naposled vzdramilo. ‒Ah, kako mi je hudo	A
pozabi name! ‒O, Štefan, Štefan! ‒ je zakričalo	dekle.	‒ Kje si?	A
Na bregu reke Rabe je v skromni hišici živelo	dekle,	ki ji je bilo ime Ilonka.Njen oče je že zdavnaj	A
Ilonka najraje. Zgodilo se je potem, da je šlo	dekle	že ob svitu v poljano nabirat zeli in se ni	A
kraljevič kdaj izbral za nevesto povsem navadno	dekle	iz slovenske dežele?« so mu pravili nejevoljni	A
čakal. Ni in ni mogel verjeti, da bi lahko šlo	dekle	prostovoljno v Črnograd in ga pustilo samega	A
izjokalo ne . / . / stran 54 . / utolažljivo	dekle.	Bilo jih je za največjo mlinarsko vrečo in nekateri	A
svojo nesrečo. Minilo je sedem dni, nesrečno	dekle	pa je bilo še zmeraj na poti.Bila je ravno pred	A
opravila ni opustila niti tedaj, ko je bila že	dekle	in je začela očetu in mami pomagati v mlinu	A
čudil. Bila je to paša za oči in srce, saj	dekle	je bilo lepo kot vila in golobi so jo imeli	A
pogleda. Pred njim je stalo zalo dolgolaso	dekle	in krmilo golobe.Ptiči so poletavali okoli nje	A
nje, ji sedali na ramena in ji jedli iz dlani.	Dekle	je klepetalo z njimi in je bilo tako zamaknjeno	A
pred grofa in mu dejal: »Če želimo vedeti, ali	dekle	res zna delati čudeže, jo moramo pač prisiliti	A
stanu in pameti, temveč naj raje vzamem za ženo	dekle,	ki me bo znala spraviti v tak smeh, da se bom	A
se je sklonil Debeli Babič. Ona je še kot	dekle	zmeraj pravila, da imamo moški v Lacki romi	A
odslej bo zmeraj ena ostala! Fu! se je uprlo	dekle.	Nič ‒ fu! je povzdignil.	A
kukali otroci. In že so tudi gospodinje in	dekle	prihajale na podokni.Žlajfarji so! so klicale	A
vem? je vseeno zmajala O, veš, veš! ji je	dekle	objelo dlan.Neki moški je, ki te že dolgo gleda	A
Ženska je molčala.	Dekle	pa ji je zašepetalo: Le nič se ne boj.Le ti	A
njej za zmeraj zapisana huda resnica. Kajti:	dekle	so opoldne našli na meji ‒ dvakrat prestreljeno	A
Pištijevi zvezi z Petarnovo Izo tako vznemirila.	Dekle	je poznal le na videz. Pravzaprav jo je pogosteje	A
zagotovo vsak opazil. Ona prav nič več vaško	dekle,	s klubučkom in s svileno rutico pod ovratnikom	A
mestna oblačila in se preoblekla v kmetiško	dekle.	Tiha in zamaknjena, kot je bila vedno, je odslej	A
srednje gostinske šole Betko Slavinec iz Gaberja.	Dekle	se je namreč bolj, kot je to običajno in navsezadnje	A
le Usoda je kajpada edina dojemala, da misli	dekle	povsem resno.Zato pa je najverjetneje tudi potuhtala	A
resnici sploh par. Dejstvo je le, da je začelo	dekle	v vsej silni vznesenosti zaradi bližine nadomestka	A
preden so doma prav dojeli, da je svojeglavo	dekle	tokrat resnično zabredlo, Betka že ni bila več	A
začudil menežer. Ne verjamem, da hodi tako	dekle	v cerkev, mu je zmaknil ovitek in se vprašujoče	A
v resnici ni pripeljal Severine, temveč neko	dekle	iz nočnega lokala pri Krapini, ki je bilo slavni	A
je torej popravilo v resnici plačal z lažjo.	Dekle,	ki je tudi sicer počepalo za denar, je seveda	A
Vrata so se odtrznila in na prag je stopilo	dekle	njegovih let.Njen lepi obraz se je ves zožil	A
« »Od žalosti?« je pristopilo	dekle.	»Pa ne, da ti je žal, Romeo?«	A
je zgrozil, težko je spravljal to svoje jedro	dekle	v sklad. Vzpostavila je vzglasje, popravila	A
kot hubo, tako da se je očetovo opravljanje	dekle	ravnalo po priložnostih, opravljanje hube pa	A
gosposko nežno obličje. ‒ Ni mogoče, da bi takšno	dekle	ne umelo čitati ‒ je pomislil. »No, Vazko, prinesi	A
si se odločila, da pojdeš v Tuzlo? Ne hodi,	dekle!	V mesto greš, kadar hočeš, a iz mesta, kadar	A
Ivanka je bila vzrasla že v sedemnajstletno	dekle	in je stanovala s svojo staro materjo tik Vahovih	A
očito priznati, da vse sile napnem, da rešim to	dekle	neznosnega položaja.Pa povejte že vendar, kaj	A
ni vzel kakor ona - pravi. Baba dobro ve, da	dekle	ne pojde k sodišču iskat pravice, in kjer ni	A
da tudi v Vaši duši ni dvoma. Tako pošteno	dekle	dolžiti, da je skrivna zalaznica, to more le	A
Takole sem naredil. Pravim Tinici, ti si pošteno	dekle	in za pol leta boš prej moja žena, če mi pomagaš	A
tatvine se po krivičnem dolži mlado pošteno	dekle.	Pokliči Mačka na stran, da ga dobim samega v	A
navadni prizor družinskega življenja: rdečelično	dekle	naliva čaj ostali družini, in to dekle je skoraj	A
rdečelično dekle naliva čaj ostali družini, in to	dekle	je skoraj podobno nekemu drugemu živemu dekletu	A
In res, kmalu zatem je prišlo zalo in krepko	dekle	z lepimi, široko odprtimi očmi k nama.Z najmilejšim	A
sovraštva med njima nisem videl. No, kakšno	dekle	je bilo to!Treba jo je bilo videti pri delu	A
nogami v vodi. »Te pomenijo nekaj dobrega,	dekle.	Petintrideset jih je še in te pravijo, da moram	A
pričala, da boli in skeli človeka, ako ljubljeno	dekle	prizna, da je zmenjeno z drugim. Neprijeten	A
misel, nasprotno voljo ali željo? Kaj meniš,	dekle,	da bi Bog ne hotel stopiti na mojo stran?«	A
Kakšen zakon bi bil to?« »	Dekle,	o tem zdaj že ni govora, da nisi hotela z	A
Lepše ni fare od svete Marjete, kjer koli je	dekle,	vsako ima dete.« Ta pesnitev, v svojem bistvu	A
Lepše ni fare od svetega Martina, kjer koli je	dekle,	vsako ima sina,« ali: »Lepše ni fare od svetega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani