nova beseda iz Slovenije
vendar pa so bile že nekoliko zabrisane. Kot | dekle | je bila lepa.Posebni čar so bile velike, plave | A |
njena skromna narava je spominjala na vijolico. | Dekle | je izpolnilo petnajsto leto, ko je prišel stric | A |
spretnost, da jo je vsak občudoval. Sploh pa se je | dekle | v trgu zelo spremenilo.Ves njen pojav je izražal | A |
ženina. V srcu je bila Minka še vedno vaško | dekle. | Dejstvo, da je bila v trgu, ji ni vzbudilo nikakih | A |
Minkine bivše sošolke, ki so jo prej tako ljubile. | Dekle | je potožilo materi svojo bol.Ona jo je tolažila | A |
prvem srečanju je našla nova pesem odmev. | Dekle | je čutilo, da se je srce vnelo za Štefana.V | A |
je zagledal v stensko uro. Mislil je, da je | dekle | pospano. ‒Saj res; pozno je že, ‒ se je oglasil | A |
‒ Minka je že itak pospana. | Dekle | je skrivaj obrisalo solze in dvignilo glavo | A |
večer, Minka, ‒ se je zaslišal znan glas, ko je | dekle | odprlo vežna vrata. ‒Štefan, ti si? ‒ je zaklicala | A |
Brž pojdi v kuhinjo in skuhaj za Štefana čaj. | Dekle | se je hitro zasuknilo in hitelo proti vratom | A |
Zatrl je težke misli, ker ni hotel, da bi ga | dekle | videlo žalostnega.Vedel je, da se boji zanj | A |
zato bi me ozdravil, ker si ga ti skuhala. | Dekle | je počasi dvignilo glavo in pogledalo fantu | A |
nisem pil. ‒Le norčuj se, ‒ mu je zažugalo | dekle. | Čaj je bil v resnici dober. | A |
Ali mi ga daš? | Dekle | ga je pogledalo in nato sklonilo glavo. ‒Saj | A |
‒ Saj mi daš oni nageljček, kajne Minka? | Dekle | se je dvignilo in obrnilo proti vratom. ‒Z Bogom | A |
Minko za roko. ‒Oh, bojim se, ‒ je zaihtelo | dekle | in naslonilo glavo na Štefanovo ramo. Mladeniču | A |
treba iti. ‒Zakaj že moraš iti? ‒ je vzdihnilo | dekle. | Stopila sta k nageljnu. | A |
malenkosti za kuhinjo, ‒ mu je pogledalo v oči | dekle. | ‒ Po kaj pa si ti prišel? | A |
sta umolknila, Jaka si je prižgal cigareto, | dekle | pa se je oziralo po travniku, ki se je vlekel | A |
žalostna? ‒ ji je položil drugo roko na ramo. | Dekle | si je z robcem zakrilo oči in krčevito zaihtelo | A |
prepričanju je govoril, zato je bil glas negotov. | Dekle | je čutilo iz besed prisiljenost.Trpko se je | A |
ne smeš oditi, ‒ je zakričalo čez nekaj časa | dekle, | ko da se je vzbudilo iz težkih sanj.‒ Ne pustim | A |
se vrnem. ‒Ah, vojska, vojska! ‒ je tožilo | dekle. | ‒ Grozna vojska! | A |
‒Anica, iti bo treba, ‒ je zašepetal. | Dekle | ga je žalostno pogledalo. ‒O, ostani še! ‒ se | A |
moral dom, starše in ‒ tebe, ljuba moja Anica ... | Dekle | je glasno zajokalo.Fantove besede so ji zadale | A |
Ti ju boš morala tolažiti in podpirati ... | Dekle | je zatrlo bolest.Čutilo je, da ima Jakob prav | A |
O, kako moreš to vprašati? ‒ je vztrepetalo | dekle. | ‒ Vedno, vedno bom pri tebi in molila bom ... | A |
niti senca prejšnje Anice. ‒Anica, z Bogom! | Dekle | je pustilo mater in stopilo k bratu.Vroče solze | A |
izobražena in si je na mah osvojila njegovo srce. | Dekle | mu je ljubezen vračalo.Srečna sta bila in sanjarila | A |
‒ Kaj ti je? ‒O, nič! ‒ se je zmedlo | dekle. | ‒ Ti jokaš, zato so tudi mene posilile solze | A |
Jasno ji je tudi postalo, zakaj je začelo | dekle | po Štefanovem odhodu iskati njene družbe in | A |
sebi. Molčala je in čakala, da bi se ubogo | dekle | izjokalo.Jok je dušil tudi njo, a zatrla ga | A |
‒Minka, ljuba moja Minka, ‒ je tešila ubogo | dekle | Anica, ‒ umiri se!Prosim te, premagaj bolečino | A |
nekaj vprašati? ‒Le vprašaj, ‒ je odvrnilo | dekle. | ‒Kaj je z Jakobom? | A |
Grinwald k svoji sosedi. ‒Juliška, ‒ je odvrnilo | dekle. | Četrta je sedela poleg kapetana Weissa, ki si | A |
podrhtavalo. Kaj čuda, da se je mlado, lepo | dekle | tako spremenilo? Izgubila je Jakoba in Štefana | A |
Starka se je začudeno zagledala v mlado, lepo | dekle. | Zdelo se ji je, da je že videla ta obraz, ni | A |
je, kako je zablodila v njihov osameli dom. | Dekle | je opazilo začudenje na starkinem obrazu, zato | A |
vedno tako gane. Na tihem je želela, da bi ji | dekle | povedalo, kaj jo teži, vsiljiva pa ni hotela | A |
rada, zato je še mnogo bolj zaželela, da bi ji | dekle | potožilo svojo bol. Nekaj časa je čakala, da | A |
nesrečna, kako neizmerno nesrečna, ‒ je vzdihnilo | dekle. | Starki se je začelo jasniti. | A |
ona mislila. Sedaj je razumela, zakaj jih je | dekle | obiskovalo in zakaj je vzdihovalo in jokalo | A |
smela vedeti, kaj te teži? ‒ je vprašala mehko. | Dekle | se je še bolj stisnilo k starki in ni ničesar | A |
Starka jo je strmé poslušala. Vedela je, da je | dekle | sanjarilo o Štefanu, vkljub temu pa jo je vprašala | A |
kako težko sem te pričakovala«, je dahnilo | dekle | in je nagnilo glavico na njegovo ramo. »Kako | A |
‒Dober dan! ‒ je pozdravil. | Dekle | se je streslo. ‒Tako sem se ustrašila, ‒ je | A |
Nasmehniti se je hotel, ko pa je videl, kako je | dekle | ob tem vprašanju obledelo, mu je smeh zamrl | A |
izročim ... ‒Kdo je bil ta tovariš? ‒ je vprašalo | dekle | hlastno. Jože ni vedel, kako bi odgovoril. | A |
‒Minka, vzbudi se! ‒ jo je tresel za ramo. | Dekle | se je naposled vzdramilo. ‒Ah, kako mi je hudo | A |
pozabi name! ‒O, Štefan, Štefan! ‒ je zakričalo | dekle. | ‒ Kje si? | A |
Na bregu reke Rabe je v skromni hišici živelo | dekle, | ki ji je bilo ime Ilonka.Njen oče je že zdavnaj | A |
Ilonka najraje. Zgodilo se je potem, da je šlo | dekle | že ob svitu v poljano nabirat zeli in se ni | A |
kraljevič kdaj izbral za nevesto povsem navadno | dekle | iz slovenske dežele?« so mu pravili nejevoljni | A |
čakal. Ni in ni mogel verjeti, da bi lahko šlo | dekle | prostovoljno v Črnograd in ga pustilo samega | A |
izjokalo ne . / . / stran 54 . / utolažljivo | dekle. | Bilo jih je za največjo mlinarsko vrečo in nekateri | A |
svojo nesrečo. Minilo je sedem dni, nesrečno | dekle | pa je bilo še zmeraj na poti.Bila je ravno pred | A |
opravila ni opustila niti tedaj, ko je bila že | dekle | in je začela očetu in mami pomagati v mlinu | A |
čudil. Bila je to paša za oči in srce, saj | dekle | je bilo lepo kot vila in golobi so jo imeli | A |
pogleda. Pred njim je stalo zalo dolgolaso | dekle | in krmilo golobe.Ptiči so poletavali okoli nje | A |
nje, ji sedali na ramena in ji jedli iz dlani. | Dekle | je klepetalo z njimi in je bilo tako zamaknjeno | A |
pred grofa in mu dejal: »Če želimo vedeti, ali | dekle | res zna delati čudeže, jo moramo pač prisiliti | A |
stanu in pameti, temveč naj raje vzamem za ženo | dekle, | ki me bo znala spraviti v tak smeh, da se bom | A |
se je sklonil Debeli Babič. Ona je še kot | dekle | zmeraj pravila, da imamo moški v Lacki romi | A |
odslej bo zmeraj ena ostala! Fu! se je uprlo | dekle. | Nič ‒ fu! je povzdignil. | A |
kukali otroci. In že so tudi gospodinje in | dekle | prihajale na podokni.Žlajfarji so! so klicale | A |
vem? je vseeno zmajala O, veš, veš! ji je | dekle | objelo dlan.Neki moški je, ki te že dolgo gleda | A |
Ženska je molčala. | Dekle | pa ji je zašepetalo: Le nič se ne boj.Le ti | A |
njej za zmeraj zapisana huda resnica. Kajti: | dekle | so opoldne našli na meji ‒ dvakrat prestreljeno | A |
Pištijevi zvezi z Petarnovo Izo tako vznemirila. | Dekle | je poznal le na videz. Pravzaprav jo je pogosteje | A |
zagotovo vsak opazil. Ona prav nič več vaško | dekle, | s klubučkom in s svileno rutico pod ovratnikom | A |
mestna oblačila in se preoblekla v kmetiško | dekle. | Tiha in zamaknjena, kot je bila vedno, je odslej | A |
srednje gostinske šole Betko Slavinec iz Gaberja. | Dekle | se je namreč bolj, kot je to običajno in navsezadnje | A |
le Usoda je kajpada edina dojemala, da misli | dekle | povsem resno.Zato pa je najverjetneje tudi potuhtala | A |
resnici sploh par. Dejstvo je le, da je začelo | dekle | v vsej silni vznesenosti zaradi bližine nadomestka | A |
preden so doma prav dojeli, da je svojeglavo | dekle | tokrat resnično zabredlo, Betka že ni bila več | A |
začudil menežer. Ne verjamem, da hodi tako | dekle | v cerkev, mu je zmaknil ovitek in se vprašujoče | A |
v resnici ni pripeljal Severine, temveč neko | dekle | iz nočnega lokala pri Krapini, ki je bilo slavni | A |
je torej popravilo v resnici plačal z lažjo. | Dekle, | ki je tudi sicer počepalo za denar, je seveda | A |
Vrata so se odtrznila in na prag je stopilo | dekle | njegovih let.Njen lepi obraz se je ves zožil | A |
« »Od žalosti?« je pristopilo | dekle. | »Pa ne, da ti je žal, Romeo?« | A |
je zgrozil, težko je spravljal to svoje jedro | dekle | v sklad. Vzpostavila je vzglasje, popravila | A |
kot hubo, tako da se je očetovo opravljanje | dekle | ravnalo po priložnostih, opravljanje hube pa | A |
gosposko nežno obličje. ‒ Ni mogoče, da bi takšno | dekle | ne umelo čitati ‒ je pomislil. »No, Vazko, prinesi | A |
si se odločila, da pojdeš v Tuzlo? Ne hodi, | dekle! | V mesto greš, kadar hočeš, a iz mesta, kadar | A |
Ivanka je bila vzrasla že v sedemnajstletno | dekle | in je stanovala s svojo staro materjo tik Vahovih | A |
očito priznati, da vse sile napnem, da rešim to | dekle | neznosnega položaja.Pa povejte že vendar, kaj | A |
ni vzel kakor ona - pravi. Baba dobro ve, da | dekle | ne pojde k sodišču iskat pravice, in kjer ni | A |
da tudi v Vaši duši ni dvoma. Tako pošteno | dekle | dolžiti, da je skrivna zalaznica, to more le | A |
Takole sem naredil. Pravim Tinici, ti si pošteno | dekle | in za pol leta boš prej moja žena, če mi pomagaš | A |
tatvine se po krivičnem dolži mlado pošteno | dekle. | Pokliči Mačka na stran, da ga dobim samega v | A |
navadni prizor družinskega življenja: rdečelično | dekle | naliva čaj ostali družini, in to dekle je skoraj | A |
rdečelično dekle naliva čaj ostali družini, in to | dekle | je skoraj podobno nekemu drugemu živemu dekletu | A |
In res, kmalu zatem je prišlo zalo in krepko | dekle | z lepimi, široko odprtimi očmi k nama.Z najmilejšim | A |
sovraštva med njima nisem videl. No, kakšno | dekle | je bilo to!Treba jo je bilo videti pri delu | A |
nogami v vodi. »Te pomenijo nekaj dobrega, | dekle. | Petintrideset jih je še in te pravijo, da moram | A |
pričala, da boli in skeli človeka, ako ljubljeno | dekle | prizna, da je zmenjeno z drugim. Neprijeten | A |
misel, nasprotno voljo ali željo? Kaj meniš, | dekle, | da bi Bog ne hotel stopiti na mojo stran?« | A |
Kakšen zakon bi bil to?« » | Dekle, | o tem zdaj že ni govora, da nisi hotela z | A |
Lepše ni fare od svete Marjete, kjer koli je | dekle, | vsako ima dete.« Ta pesnitev, v svojem bistvu | A |
Lepše ni fare od svetega Martina, kjer koli je | dekle, | vsako ima sina,« ali: »Lepše ni fare od svetega | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |