dekle (301-400)

tebi dam 34 Kak lepo poje črni kjus 35 Kdo bo,	dekle,	tebe troštal 36 Ko bi jaz vediva 37 Ko gledam	A
jager 62 Oh, zakaj so meni te bistre nogé 64 Oj	dekle,	kje si ti doma 65 Oj sveti, sveti, lunica 66	A
ne znam! [ Prlekija ] . / . / stran 18 . /	Dekle	je šla po vodo Dekle je šla po vodo na visoke	A
] . / . / stran 18 . / Dekle je šla po vodo	Dekle	je šla po vodo na visoke planine, dekle je šla	A
vodo Dekle je šla po vodo na visoke planine,	dekle	je šla po vodo na visoke planine. Vodo je zajemala	A
Ribica je prosila: »Oj pusti me živeti!«	Dekle	bla usmiljena, je ribico spustila, dekle bla	A
« Dekle bla usmiljena, je ribico spustila,	dekle	bla usmiljena, je ribico spustila. Ribica je	A
/ . / stran 19 . / Ribica je splavala, je	dekle	oškrofila, ribica je splavala, je dekle oškrofila	A
je dekle oškrofila, ribica je splavala, je	dekle	oškrofila. [ Podklanec ] Ena tičca mi poje Ena	A
Prisvetile so zvezde svetle, gledat grem, kaj počne	dekle:	rožice trgala, je pršelc delala in mene troštala	A
je!« [ Drašiči ] . / . / stran 27 . / Imam	dekle	lepó Imam dekle lepó, ljubim ga prav zvestó	A
] . / . / stran 27 . / Imam dekle lepó Imam	dekle	lepó, ljubim ga prav zvestó; kupim ji prstan	A
rožce moje, če jih slanca pomori: meni je za	dekle	moje, če me ona zapusti. Ravno sredi mojga srca	A
prepevala, s perjem senco delala. Delaj, delaj,	dekle,	pušeljc za to pot prežalostno!« »Oj kako bi	A
Ko boš tam po plac′ špenciral in si drugo	dekle	zbiral, te sprašvale bodo Nemke in dekleta štajerske	A
pušeljc zeleni? Al′ maš ženo zaročeno, al′ maš	dekle	obljubljeno? Jest nemam žene zaročene, še manj	A
bukovje! [ Goriška ] . / . / stran 36 . / Kdo bo,	dekle,	tebe troštal Kdo bo, dekle, tebe troštal, ko	A
stran 36 . / Kdo bo, dekle, tebe troštal Kdo bo,	dekle,	tebe troštal, ko te jaz zapustil bom? Troštale	A
Moja kosa je križavka, na reže m′ več: moja	dekle	je h′navka, na vrjamem j′ več! [ Ihan ]	A
zvezdica daníca, zvezda jútranja. Jo ugleda	dekle	prelepó, ji pravi, govori takó: »Oj zvezdica	A
na te! [ Prlekija ] . / . / stran 65 . / Oj	dekle,	kje si ti doma »Oj dekle, kje si ti doma, ker	A
/ stran 65 . / Oj dekle, kje si ti doma »Oj	dekle,	kje si ti doma, ker te nobeden ne pozna?« »Jaz	A
tira Pa cesta brez tira pa ketna brez glida pa	dekle	brez poba je velka nadloga. [ Motnik ]	A
je ivje, po ravnem je mraz: oh, kje j′ moja	dekle,	oh, kje sem pa jaz! [ Bled ]	A
ljubice svoje, vrgel na okence jabuke troje: »	Dekle,	al spiš? Nič me ne sliš?«	A
ves se že trese; burja in mraz piše za ušese:	Dekle	pa spí v postelji gorkí. Tam pri sosedu sultan	A
postelji gorkí. Tam pri sosedu sultan zalaja,	dekle	ga sliš′, iz postlje vstaja, okence odpre:	A
tej hišci pojstla postlana, gor na tej pojstli	dekle	leži. »Al′ boš ke jedla, al′ boš ke pila?	A
hodil, sem ribce lovil, sem mrežo nastavil, sem	dekle	dobil. [ Krška dolina ] Zmi	A
. / Pot do nas Vesna Berk je samozavestno	dekle.	Samozavest je lastnost modernih deklet.	A
sosedovo Franco, ki je bila zelo pridno in razumno	dekle.	Žok je kmetoval le malo let, zakaj zlezel je	A
ona sama je iz zdrave družine in ni bila kot	dekle	nikoli bolna.Ko se je poročila, je večkrat obolela	A
Medtem je prišlo z lahnim korakom postavno	dekle	s cvetočim obrazom, živa podoba pomladi, s košaro	A
»Devetnajsta!« se je odrezala. »	Dekle	tisoč tednov, ohrani Bog vas v cvetju!« sem	A
edinka, mu ne daje mirno spati že od božiča.	Dekle	samo je, kakor je prav, a zalezuje in mami jo	A
proti hiši. Pri slovesu od družine sem potegnil	dekle	s tisoč tedni na stran in ji zašepetal na uho	A
ozdravljeni, kar vam želim, pustite tisto preprosto	dekle	iz Rožne doline in si izberite za življenjsko	A
Kukla, kar pomeni v sedanji trentščini čečo ali	dekle.	Zabavni del naše hoje na Triglav je bil opravljen	A
da se Janez nekaj mota okoli Katre, kuhinjske	dekle.	Zalo dekle je, a ne prelahke nravi - stari se	A
nekaj mota okoli Katre, kuhinjske dekle. Zalo	dekle	je, a ne prelahke nravi - stari se spozna na	A
Strokovnjaško jo premeri: Zalo	dekle,	lepše nego štacunarjeva Marička; a ta ima denar	A
razposajeno za njo, pa trči s Čelharjem: »Brhko	dekle,	a?« »Vi ste ptiček, Drozeg!«	A
loti golobičice... Pri gospodarju služi mlado	dekle,	izgubljeno od nekod v to šumno mesto, drobceno	A
skrita želja ga ima, da bi mu umazal in razžalil	dekle,	mu onečistil in ponižal izvoljenko - pred njegovimi	A
sedi vanj, jaz te kar ponesem nekam. Šmentano	dekle,	kako bi človek ugriznil!« -Pa se obrne in pomežikne	A
spačen in razjeden od strupenega sovraštva...	Dekle	se mu izvije in zajoka.Še zdaj se trudi, da	A
Strela, da bi bil jaz vedel! Jedro	dekle,	Katra. Saprment, še meni je ugajala...	A
so jo spet prinesli. »Mrtev?« je vprašalo	dekle,	ki ves čas tišči roko k ustnicam. »Ah kje,«	A
je skoraj kakor pravljica. Majhno, okroglo	dekle,	ki s sivim stricem govori po nemško.Naglušna	A
bolj zato, ker v tistem mraku ni dvajsetletno	dekle	kakor druga dekleta in otožno gleda na delavce	A
in kakó je bila ponosna na to. Ne, razumno	dekle	ni bila; sama moč.In kakó jo je zaradi te moči	A
Takó smešna in strašna hkrati je bila. Kmečko	dekle	sedi v kmečki kuhinji in je kakor dvorska dama	A
prebivalstvo izumrlo; pravkar je kuga vzela	dekle,	ki so ji rekli Fani, v drugi sobi pa, v temi	A
zmedena, ko je opazila, kako je hladna. Vsako	dekle	bi se razburjeno odpravljalo na poroko, prosilo	A
se spakuje s priučenimi besedami. »Primi,	dekle,	primi, dekle, kupico - izprazni jo, povezni	A
priučenimi besedami. »Primi, dekle, primi,	dekle,	kupico - izprazni jo, povezni jo na mizico!	A
Ni to, je pomislil, ni to.	Dekle	je položilo na okno vazo z mimozami in odšlo	A
dekleti, o kopalnih oblekah deklet. Je plavolaso	dekle,	ki sprašuje o dijakinjah, ki so z njim v razredu	A
spet plesala; a zdaj ni bila več samo nagajivo	dekle,	ki pleše, kakor da pleše sama in se komaj komaj	A
ti je usojeno, da srečaš ali ne srečaš neko	dekle?	Milko ali Emilio? Slovenec ali Italijan!	A
prostrana slutnja. Ne, ni ena sama Rezi, eno samo	dekle,	ki mu ne gre iz misli in ki je njen poljub,	A
srajci, ki se je prilepila k rebrom. Takó tišči	dekle	svoje prsi na vlažno črno srajco in se smeje	A
sta prenehala s plesom, sta odšla k čolnom.	Dekle	je odpelo verigo, da je živo zarožljala, potem	A
pa se je tiho premikal čoln. Zdaj je veslalo	dekle	in črna srajca je čepela na krmi.Šel je ob Srečku	A
on je bil že Milko, ko je takó mislil na	dekle	in stopal ob Srečku in so čolnom ob bregu rožljale	A
Sanjati, da bo s pogledi in z molkom spreobrnil	dekle,	ki pleše s fašistom!In ali ni idealizem, da	A
naš?’ Ali pa ‚si naš’, kakor je zanjo, koroško	dekle	Rezi, biti naš? Ali je taka zgodba v vseh teh	A
ni ‚naš’. Rezi ga gleda, kakor je gledal on	dekle,	ki pleše v objemu črnosrajčnika.A ona je bolj	A
kot on, ker on ni še pravilno ‚naš’, ko gleda	dekle,	ki pleše V Rimu so na seji ministrskega sveta	A
Visok in tenek zamorski fant in drobno francosko	dekle.	Nič se jima ne da za drugimi v barako in tako	A
jih je z okna hišice onkraj ceste opazovalo	dekle.	Ni si otrla oči kakor alzaške žene v Sainte	A
potniki smo sedeli v velikem kupeju in plavolaso	dekle	se ni balo esesovcev in se je z nami šalilo	A
godrnjal in skomigal z rameni, medtem ko se je	dekle	smejalo in so bili tudi esesovci v kupeju ljudje	A
rešetk je bilo okno, kjer se je česalo črnolaso	dekle.	Majhna je bila, in ko se je česala, ga je gledala	A
ceniti bi bil moral tak srčni vzgib, ki bi ga	dekle	lahko zelo drago plačalo že ob odhodu iz barake	A
sebi slike in je zares čudež, da je plavolaso	dekle	sredi pogubljenih ležišč, čudež, ki bo za Mladena	A
hitro preiti z visokoletečih sanj na pocestno	dekle.	Je, izdaja je.	A
ujel nanj,« je spet rekel glas v gruči. A to je	dekle	v rjavem plašču, ki drži roke daleč od sebe	A
lomita ude. »Dobro, da zna plavati,« je reklo	dekle	s stegnjenimi rokami. A tedaj so z obrežja zavile	A
luža. »Kje si bom umila roke?« je vprašalo	dekle	in še bolj pomolila dlani od sebe. Pomagala	A
In ko je prečkal cesto, je šlo mimo njega	dekle	in je videl, da je tista, ki drži roke od sebe	A
vsiljivih pogledov, njenega zasledovanja. Ni bila	dekle,	ki bi prepričala pesnika Enrica, premalo nenavadna	A
se bo poleti najbrž kljub temu skrilo za njim	dekle	in si nadevala kopalno obleko!Ker tam pod zidkom	A
Z naporom je iskal prejšnjo Luciano. A	dekle,	ki je bilo za korak pred njim, mu je bila tuja	A
je popolnoma prav, saj nisem jaz začel. A če	dekle,	če žena zagovarja morilca, potem to ni več	A
vabilo. Od nekod se povrača vanjo prejšnje	dekle	s porednimi očmi, je pomislil.Še zmeraj je hodil	A
njegova ramena. »Kaj ni predaleč za takó mlado	dekle,	da potuje sama ponoči po samotni cesti?« je	A
kakor sama sebi. . /\ .. stran 172 . \/ »In	dekle,	ki poleti pred vežo tehta komaj ujete postrvi	A
Silvestra! In ti, Mario, misliš, da bo tako krasno	dekle,	da bo tak bombonček imel tistega drugega pustega	A
v ozračju zaplavala napeta zadrega. Potem je	dekle,	ki je imela sklonjeno glavo, rekla: »To je tisti	A
je radoveden, kakšna je pravzaprav v resnici	dekle,	o kateri mu je pripovedoval spomin, kot pripoveduje	A
bok začel počasi odmikati. Tedaj je priteklo	dekle	in se ustavilo na robu pomola. »Malico si pozabil	A
pomislil arhitekt. »Ujemi, oče!« je zaklicalo	dekle	in mu vrglo jajce. »Ohooo,« je močno zagrulil	A
z dolgega potovanja in nanovo odkriva svoje	dekle.	Opazoval jo je in si želel, da bi vtisnil vase	A
je kakih petdeset korakov pred sabo zagledal	dekle.	»Od kod se je pa ta vzela?« se je začudil	A
vzdignil na prste, da bi ji skočil za hrbet...«	Dekle	je izginila za ovinkom.Peter Majcen se je nevede	A
Na ovinku pa je kar obstal.	Dekle	je stala komaj deset korakov pred njim.Vzdignila	A
Bil je res lep in svetel, lep in svetel kakor	dekle.	Počasi je stopila k njemu in se ozrla v njegovo	A
so vztrepetavali med temnimi stožci smrek.	Dekle	je pobožalo sivo deblo, nato pa ga je objela	A
papirček, ga je spustil na tla in se spet ozrl.	Dekle	je lahkotno izginjala za naslednjim ovinkom	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani