dekle (901-1.000)

neznatni človek se je zaljubil z vso vdanostjo; in	dekle	je bilo po mojih mislih vredno te vdanosti.	A
hlapčevska; in njene misli so bolj nizke, kakor misli	dekle	in šivilje!“ ”Zatorej, Edvard, si zdaj ti	A
Morda je še kje lepota ...“ Iz gozda je prišlo	dekle,	še otrok.Bosa je bila, oblečena v kratko krilo	A
in je visel nad durmi; v lopi je sedelo mlado	dekle	v rdeči bluzi, okrenilo se je in Kačur je videl	A
/ stran 38 . / ”In Minka je čisto pošteno	dekle!	Nekoliko vesela je - kakor je pač dekle!“	A
pošteno dekle! Nekoliko vesela je - kakor je pač	dekle!	“ ”Vesela je, res!“ je potrdil zdravnik in	A
”Jaz pa mislim, Kačur: še zmerom boljše to	dekle,	nego resnična ljubezen, tista ljubezen, glej	A
rokavi, druga učiteljica, mlado, suho in plaho	dekle	z velikimi očmi in starikava, klepetava ekspeditorica	A
Čudo božje - Vrhnika, ti gosposko, nedeljsko	dekle,	kako si daljnolepa!Jaz, ki sem ves tvoj, sem	A
primerna in celo na cesti se je časih ozrlo lepo	dekle	za mano.Ne pripovedujem tega, da bi se bahal	A
prepevala neko neskončno dolgo sveto pesem. Krasno	dekle	z nekoliko zarjavelim, a fino oblikovanim obrazom	A
delavcev ... Pri oknu tuje hiše sloni lepo delavsko	dekle,	sama, zapuščena, daleč od doma; v zibelki pa	A
pogledom. Iz gruče sredi parka je vstalo petletno	dekle	in se je napotilo z lenimi koraki proti klopi	A
»Vroče je!« Na klopi je sedelo starejše	dekle	in je pletlo.Bose noge je imelo podvite, sključeno	A
gledala resno in vsi smo se igrali, kakor odraslo	dekle	s punco; šiva ji pisano krilce, polaga jo v	A
oči je gorelo. Stala sta si nasproti, fant in	dekle.	Ona roke na hrbtu, glavo nalahko upognjeno, pristriže	A
večer - topli večeri so bili in luna je sijala.	Dekle	je bilo neumno, vse umazano in raztrgano -“	A
se je oženil in katera se je omožila, katero	dekle	je dobilo otroka in kateri mož je pretepel svojo	A
človek in kam zahaja v vas. ”Kje pa si živelo,	dekle	neumno?Kaj ti nisi imela fanta?“	A
”Paziti bo treba nate! Ne bo dobro,	dekle,	če je v tebi kaj materine nature!“ Ali se	A
klicala in ko ga še poznala ni. ”Bolno je	dekle!	“ Glej, še nekdo drugi je stal zadaj, prav	A
v velikem strahu. ”Kaj pa se ti je sanjalo,	dekle?	Pojdi domov!	A
tako da se je umeknila za korak. ”Ti si bolno,	dekle!	Daj, da te spremim!	A
odvrnile od bradatega obraza, ki se je smehljal. ”	Dekle	neumno, to je doktor!“ Glej, tam je stal	A
koraki. . / . / stran 331 . / ”To je doktor,	dekle!	“ Kakor da bi jo bila koščena ledena roka	A
”Vi ste torej? Ali je to	dekle?	“ ”Poljubljam roko, gospa, to je dekle, moja	A
je to dekle?“ ”Poljubljam roko, gospa, to je	dekle,	moja nečakinja, dekle z dežele in še zelo neumna	A
Poljubljam roko, gospa, to je dekle, moja nečakinja,	dekle	z dežele in še zelo neumna.“ ”Pojdita v sobo	A
zaslužila jih ni. Grešnica je bila in zato je to	dekle	na svetu.Zdaj je to breme na mojih ramah.“	A
je to breme na mojih ramah.“ ”Obrni se malo,	dekle!	“ Metka se je obrnila.	A
ogledovala skrbno. ”Prefina roka je za tako	dekle.	Včasi niso imele služnice takih rok.	A
rokavice na rokah, vsa šumeča v svili: ”Kje je moje	dekle?	“-- Dekleta nikjer nikoli!	A
ostriženi, povoha, pomežikne s krmežljavimi očmi. ”	Dekle	je moje, kje je moje dekle?“-- Nikjer nikoli	A
krmežljavimi očmi. ”Dekle je moje, kje je moje	dekle?	“-- Nikjer nikoli!	A
zamahnila je z roko in je zaloputnila duri. ”Neumno	dekle	je!Mislil sem, da bo drugačna in lepša!“	A
pesnikom še zmerom najslajša in najlepša. In	dekle	je bilo vredno te najlepše ljubezni.Še zdaj	A
kričal. Nasproti mu je prišla mlekarica, mlado	dekle	z zdravim, rdečim obrazom in veselimi očmi;	A
”Fani!“ Pred klavirjem je sedelo mlado	dekle.	Spogledali sta se za kratek hip, nato pa je dekle	A
Spogledali sta se za kratek hip, nato pa je	dekle	narahlo odkimalo.Starka je bila v očitni zadregi	A
... Ali fant je bil premalo čeden! ... Oj	dekle,	dekle, ne bodi tako onégasto!Mlado si in neizkušeno	A
Ali fant je bil premalo čeden! ... Oj dekle,	dekle,	ne bodi tako onégasto!Mlado si in neizkušeno	A
Ves, še v duši!“ Odklonilo ga je bilo neznano	dekle,	nič preveč lepo in najbrž tudi nič preveč pametno	A
Stoje se ne bova pogovarjala ... Tisto mlado	dekle	tam, lepo in sveto, upodobljen dih iz božjih	A
izsrkano do zadnje solze ... Kaj me briga tisto	dekle?	Njeni duši ni treba priprošnje: šla je čista	A
jo bodo videli vsi, pa poreko: lestev je tam,	dekle	je blizu - tod se je klatil adjunkt!... Ali veš	A
Poslednjikrat govoriva nocoj, poslednjikrat, o	dekle,	se bova poljubila nocoj; zakaj bi vzdihovala	A
vprašala Melita in se je čudila. ”Potrpi, o	dekle!	To je bil samo repek, ampak kmalu se prikaže	A
Še botra nima ...“ ”Ali je fant, ali je	dekle?	“ ”Fant je; mati bi rada, da bi bil Franc	A
mati bi rada, da bi bil Franc ...“ ”Če bi bilo	dekle,	bi jo držala ...Škoda!“	A
Kdo pa bo zdaj boter temu otroku?“ ”Ali je	dekle?	“ je vprašala cerkovnica in je narahlo odgrnila	A
Ob tistem času je bilo, da sem se zaljubil.	Dekle	ni bilo lepo, Bog varuj!Kozava je bila, nosek	A
bister razum. ‚Mati,‘ sem si mislil, ‚ubogo	dekle,	me ni kaznovalo; umrla je ubožica, od same žalosti	A
je bahalo v dolini pod svetlim soncem, kakor	dekle	ob prazniku, in oči so se mu zasolzile.	A
je bila takrat sedemnajstletno, komaj razvito	dekle.	Njeno telo je bilo vitko in gibko, njene kretnje	A
boste itak videli... Stari pije in zapija in	dekle...	“ ”Kaj je z njo?“	A
ga je po vsem telesu. Angela je bila najlepše	dekle	na svetu.Imela je rjave, hudomušne, nekoliko	A
prišla naproti, sem ji zagradil pot. ”Kam,	dekle,	in kako ti je ime?“ Ker sem se smejal, se	A
In sem se vrnil ž njo. Lepo	dekle	je bilo; Bog se me usmili - še danes ta dan	A
ponudbo vendar vzprejel. . / . / stran 30 . / A	dekle	ni bilo. Malki se je začelo čudno zdeti,	A
smehljal neprestano, tako sladko in cukreno, kakor	dekle,	ki se brani semnjine.Pravili so, da je bogat	A
praga; in Bauer je posedal pri nas pozno v noč.	Dekle	mu ni odgovarjalo veliko; v njenih očeh pa je	A
tisti hiši, v sosednji izbi, je stanovalo hromo	dekle,	ki je bilo lepo v obraz; če je šepalo preko	A
njena ljubljenka. Časih, po kosilu, ko so	dekle	in hlapci odšli na polje ali na senožeti, sedla	A
”Kako ti stopa ... Kakor	dekle!	In koliko mu je manj?	A
pod to lipo, pod onim kostanjem -- bledikasto	dekle,	ki skriva v naročju skrbno zvit papir.Severin	A
spomladanska, je spoznal Severin z veseljem, da je lepo	dekle,	vredno kosila in ljubezni. III	A
kjerkoli so! ... Sploh pa -- ali ni Olga prijetno	dekle?	“ Ksenofon je sedel na divan.	A
šla na Potok po vodo ... Ej, tako lepo, pridno	dekle,	pa umrje.Petdeset - dvainpetdeset - štiriinpetdeset	A
sva pred nedavnim časom opazila midva, moje	dekle	in jaz. Najina ulica je namreč ulica umirajočih	A
se peljem v vozu, in trudna sem bila ...“ Moje	dekle	je stopilo k oknu; vedel sem, da se je okrenila	A
on ...“ ”Stoj!“ se je okrenilo k meni moje	dekle.	”Njega nisva še napisala!“	A
in je zaihtela. ”Čemu solze?“ je reklo moje	dekle	s tako mrzlim glasom, da me je izpreletelo.	A
lica, oči so se ji svetile. Mirno je stalo moje	dekle,	belo roko na zapisniku; in takrat sem videl	A
svojim možem ... Koliko let je, Anka, prešerno	dekle,	ko sva se smejala drug drugemu v obraz -- ti	A
tisti krčmi pa je bilo takrat lepo in mlado	dekle.	Ne spominjam se več, kako ji je bilo ime, kje	A
”V Ameriko!“ ”Kam pa ti,	dekle?	“ je vprašala kmetica Mano. ”Služit!“	A
čez morje pa ni ceste, ne steze. Pa zbogom,	dekle,	in nič ne zameri!-- Ali glej, saj nisem mislil	A
zmerom lepši. Tenak, droban in bel, kakor mestno	dekle,	ki raste in doraste v senci.Oči, nekoliko poševno	A
Stala je pred njim, plaha in prazniška, kmetsko	dekle	pred izpovednikom.S smehljajočim veseljem se	A
dvoje kozarcev, poleg sebe na zofi lepo mlado	dekle	z golimi rokami in golim vratom dol do belih	A
Na pragu je stalo mlado, morda dvajsetletno	dekle;	obraz je bil jasen in vesel, veselo so sijale	A
oblečeno, grdo žensko, ali srečal je tudi mlado	dekle,	oblečeno v umazane in posvaljkane gosposke cunje	A
sobi. Iz kuhinje je pogledalo rdečelaso mlado	dekle,	še pol otrok; študent je zaklical in prinesla	A
No, premlad si še!“	Dekle	se je zasmejalo naglas z nelepim rezkim smehom	A
napravil ... Resno ti rečem: ona je dostojno	dekle!	Ali veš, kaj se to pravi, dostojno?	A
spoznal je precej tisti beli obraz. ”Olga,	dekle	moje, čas je, da prideš odtod, zadušila bi se	A
« »Glej ga, kako me je nalagal!« se stisne	dekle	k fantu. »Bara!« dahne Vid.	A
»Bara!« dahne Vid. »Kaj je?« zadrhti	dekle.	»Kako ti gre?«	A
Vzeli me bodo, se mi zdi,« reče bahavo fant.	Dekle	molče povesi glavo.»In za dolgo let, morda za	A
»In za dolgo let, morda za zmeraj.«	Dekle	dvigne glavo: »To ni mogoče!« »Seveda je.	A
Če bi vzeli tudi tebe, Bara ... « »Ah!« vzdihne	dekle.	»Bara, tam doli bi predivo predla in tkala platno	A
dobro spala?« »Še zdaj ni očeta, veš,« potoži	dekle.	»Očeta?« pomišlja mladenič.	A
in sede k Bari. »O, ne govori, Vid!« vzdihne	dekle.	»Bara, treba bo nositi skale,« jo bodri mladenič	A
od katere grofične.« »Beži, uhani!« se čudi	dekle.	»Ko smo pregledovali shrambe, so mi padli pod	A
»Uhani, kaj bom z njimi!« jih stiska srečno	dekle.	»Nadela si jih boš, ko boš nevesta, Bara,« ji	A
kaj reci, povej, kako ti je.« »Ah!« se stisne	dekle	k fantu. »Ni slabo doli, ali tebe ni, Bara,	A
pripovest srečne Kate. »Ne vem nič več,« končuje	dekle,	otresaje se novih vprašanj.»Bili smo izmučeni	A
ravnala!« »Z otroci so ravnali bolje,« nadaljuje	dekle.	»Dečke so naložili v nekem selu na voz in nam	A
zjasni. »Ta nam je bil vso pot dober,« ga hvali	dekle.	»Koliko udarcev je prestregel in z nami je govoril	A
more iz klešč. »Oče, pomagajte ... « se zvija	dekle.	»Ejvala, Kordun!« se krohočejo janičarji tovarišu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani