dekle (501-600)

Demonstriral jo je, tisti antropolog, ženo opico, mlado	dekle,	polno življenja - ampak kaj bo po demonstraciji	A
skrivnostnih ženskih usod, ona bi bila rada	dekle	s fenomenalnimi možgani, amazonka med divjaki	A
tolovaj tam je prišel, da bi nam ugrabil najlepše	dekle.	Meni se ni zdelo smešno, tudi Bussolinu ne.	A
Samo glavo je nalahno dvignila.	Dekle	z razkuštranimi lasmi in mišjimi drobnimi, zaspanimi	A
narahlo zgubana, ponekod s penastimi vršički.	Dekle	iz spalne vreče je še nekajkrat naglo potegnilo	A
priložnost. K njemu je sedlo lepo temnopolto	dekle,	pravzaprav ženska, še dekle in hkrati ženska	A
lepo temnopolto dekle, pravzaprav ženska, še	dekle	in hkrati ženska.Na kolenih je odprla knjigo	A
nadaljevala in kjer je mogel ugotoviti samo to, da je	dekle	iz knjige omamljeno, noro ali pa na čuden način	A
je ugotovil, tole tukaj je nastavljeno. Tole	dekle,	je nadaljeval precizni um, sedi na podzemni	A
on, Franc Rutar, se pelje pod njo, temnopolto	dekle	ga zapeljuje.Gledal je njena kolena, rob krila	A
videl, da z naglimi koraki spremlja mlado črno	dekle	po neki obupno razdejani newyorški ulici, da	A
in kaj je reklo, bi bilo že prepozno. Temno	dekle	je sedlo na kavč v temnem predelu sobe, prazno	A
mamica moja, kaj se je Franciju zgodilo.	Dekle	je odprlo njegov poslovni kovček in usulo vsebino	A
razumel Franc Rutar, in vtaknil ga mu bo v usta.	Dekle	je mrzlično otipavalo obleko.Suvali so ga po	A
prtu. V tisti blatni vasi je potem, ko je bila	dekle,	sanjarila, da bo študirala.Namesto tega je zapisoval	A
Po njenem vrtanju ji je končno priznal, da je	dekle,	ki jo je imel doma v Novem mestu, zbolela, da	A
materin obraz, ko ji bo povedal, da ima resno	dekle,	s katero se bo najverjetneje kmalu poročil.	A
tenek šop pisem, ki mu jih je pisalo njegovo	dekle.	Potisnil si jih je pod nos in nekajkrat krepko	A
številko Falkotovih domačih, naj javi tudi njim.	Dekle	je res poklicalo njegovo mamo in ji povedalo	A
kdaj se je prikazalo na pragu kako nališpano	dekle	ali kak praznično oblečen moški, ki je zaukal	A
k njemu star mož in v njegovi druščini mlado	dekle;	svoji culi sta položila na klop k peči.Iz starčeve	A
zdaj jo pa noge bole.« »Oh, oče!« se izgovarja	dekle	in zardi, »saj me nič ne.« »Te bodo pa jutri	A
63 . / »Take sile pa tudi ni, oče,« se brani	dekle.	»Kako pa mala loka lepo leži in kratka njiva	A
Oče, tisti je, ki je sedel zraven naju,« šepne	dekle,	ki je spoznalo Jurija. K Pečarju na Strmo peč	A
»Anica!« ogovori Štefan svojo sestro, mlado	dekle,	ki je šivalo za mizo.»Ali veš, kaj je pri Pečarju	A
pri Pečarju novega?« »Nič ne vem,« odgovori	dekle	in šiva dalje. »Ali hočeš, da ti povem?« nadaljuje	A
pa nič!« Zdaj se odpro vrata, in noter stopi	dekle,	ki jo že nekoliko poznamo. »O dober dan, Rozalka	A
me res zebe,« pravi Anica, drobno, bledolično	dekle,	ki se vidi zraven krepke, rdeče Rozalke še šibkejša	A
/ »Štefan, zdaj pa le pojdi domov,« pravi	dekle,	»da ne bodo rekli tako pa tako, da postopava	A
govoriš?« »I, saj ne morem vmes,« odgovori	dekle,	»ker si ti tako zgovoren.« »Zakaj pa bi ne bil	A
/ stran 118 . / »Štefan, Štefan,« se smeje	dekle.	»Ne smeš biti tako neusmiljen!	A
dobro stoji, če je le količkaj narejeno.« »	Dekle,	dekle!« žuga Ožbe.»Ali si to že tudi zapazila	A
stoji, če je le količkaj narejeno.« »Dekle,	dekle!	« žuga Ožbe.»Ali si to že tudi zapazila?«	A
verjel. Fantu ni hotelo v glavo, kako bi ga	dekle,	za katerim bi on pogledal, ne maralo.Edini sin	A
briga za to pa za to. Veš, Juri, Anica ni slabo	dekle	in poštenih staršev hči.Če utegneš, pojdiva	A
njega tudi,« pravi Šimen. »Ne vem prav, kako	dekle	misli,« pravi Pečar. »Ha, ha, ti je ne poznaš	A
Rozalka zala, to si je moral priznati. »Kako	dekle!	« je dejal včasih.»Dolinske naj se kar skrijejo	A
tako! Torej Anica ti jo je dala, Anica,« pravi	dekle	in se obrne in odide.Dolgo je Juri ni videl	A
Kaj pa je oni rekel? Ali ni tebi dejal: ‚	Dekle,	nesi fanta domov, če ne ti ga vzameva.’ Potlej	A
je odgovoril Štefan, »toda Rozalka je zalo	dekle.	« »Da malo takih.	A
ni bilo všeč, in sam ni vedel, kaj bi želel.	Dekle	bo nesrečno, je dejal sam pri sebi, ker ga ne	A
govoriti o ženitvi, a zavrnil jo je: »Kaj misliš,	dekle,	da jaz to za smeh govorim?To je resna stvar	A
tožil doma; in Šimenovim ni šlo v glavo, kaj	dekle	pravzaprav hoče. »Ali ima kakega drugega v	A
pokaže na truplo. »Juri, oh moj Juri!« zavpije	dekle	in se vrže na nesrečnika in ga objema, da se	A
prinesi platna po perilu, ali če imaš, kak povoj;	dekle,	ti pa jesiha in arnike!‒ Kakšna neroda te je	A
»Takšni smo vsi, od danes do jutri. ‒	Dekle,	ti pa ne jokaj!Če Bog da in sv. Florijan, bomo	A
tekmeca blizu, čustvo varnosti, češ, enkrat bo	dekle	tako ali tako njegovo, kaj bi se še posebno	A
Štefana; z njim lahko storiš, kar hočeš.« A	dekle	ni hotelo nič slišati o tem, in ni bilo dolgo	A
par, ker postaja fant bolj in bolj zamišljen,	dekle	pa veselo.	A
« je dejal Gašper in zapel polglasno: »Oj,	dekle,	mišmaš, kako pa ravnaš? Dva uboga fantiča za	A
se čudil, kako se more smejati kakšno pametno	dekle,	kakršna je vendar njegova sestra in njegova	A
prevrnil, da so se potočila jabolka po bregu.	Dekle	je zakričalo in steklo z glasnim jokom za svojo	A
kakšno jabolko, ki je ležalo preblizu, in vpil: »	Dekle,	tukaj imaš še eno,« in par paglavcev je porabilo	A
skrbi!« »Bog vam povrni tisočkrat!« je dejalo	dekle,	se zasmejalo med ihtenjem in si obrisalo z roko	A
»Kaj sem hotela!« »	Dekle,	ti noriš.Naj zve Tone to tvojo neumnost!	A
da se bosta smejali z Rozalo, ki je bila kot	dekle	‒ in tega je komaj pol leta ‒ tako vesela.Zdaj	A
povsod bi lahko vprašal; kaj torej misli to	dekle?	Ali čaka na kakšnega graščaka?	A
kadar je Gašper molčal. Presneto pametno	dekle,	si je mislil fant, in brhka, pridna in vesela	A
moje zobe, ki imam že vse seštete. Le počakaj,	dekle,	jaz ti pripeljem ženina, kakršen se ti spodobi	A
prisrčno in stisnil tako krepko Rezi roko, da si je	dekle	takoj mislila, da pride še. »Nič se ne boj,	A
in stara dva bosta najbrž še kaj primaknila;	dekle	pa, kakor se spodobi.Pa saj imaš sam oči.«	A
povedal ženi, in ta je vzela v roke Rozalko.	Dekle	je zardevalo in se muzalo materi, ko jo je resno	A
resneje govoriti. »Zdaj se smeješ in veseliš,	dekle,	« je dejala; »ampak zakonski stan je težak stan	A
Pepe pa je res začel hoditi za Anko, in čudno,	dekle	se ga ni nič prestrašilo, ko se ji je približal	A
Ti pa tudi ne moreš vsemu kaj.	Dekle	nočeš imeti; Jerica ne utegne; kdo ti bo pomagal	A
potem Lepo našo domovino, potlej Slovensko	dekle,	Pridi, Gorenjc in Naprej zastava Slave, so bile	A
mora biti red. V moji hiši ne gospodinjijo	dekle,	ampak jaz, ki jih plačujem.« Tako je šlo naprej	A
nevoljen in naganjal, da naj gresta, ker pride	dekle	za njima, če hoče; Ivan pa je zadrževal moža	A
promet nam ga vrne,« je dejal Ivan, »in marsikako	dekle	si bo prislužilo kot natakarica ali hišna lepe	A
je nasmehnila, in Ivan je bil nevoljen, da je	dekle	tako neumno, da ne ve, da se major samo norca	A
odgovorila Jerica. Andrej pa ni imel rad te nove	dekle.	Kadar je pogledal na Petanovo kočo, kadar je	A
gospodar in ima lepo hčer. »Micika, da, Micika,	dekle,	kakor se spodobi, in denar bo imela.« Ivan je	A
Zakaj je ni snubil? Ali more izbirati	dekle,	ki ima enega samega snubca?Sam si je kriv nesreče	A
kraji, kako mu diši ta kruh! Najpremožnejše	dekle	si je izbral in najboljše, bi se bil kmalu zagovoril	A
Nihče več ni zabavljal čeznjo, in hlapci in	dekle	so se ji začeli celo prikupovati.Korbini so	A
podstrešje. Tudi je zima pred durmi, in tretje	dekle	ne bo več treba.Tebi je že vseeno, ali se posloviš	A
zadovoljna opazovala, kako zvesto spremljajo	dekle	fantove oči.Ej, kako je privoščila Gričarjevim	A
čudni! Kaj vam prihaja na misel!« se je branilo	dekle.	»Ti bodi pametna!«	A
priklicala nenadno smrt. Korbinka je tolažila	dekle	zaradi mnogo hujše izgube, nego si je ona domišljevala	A
obrnil in šel, hud na nepremišljeno, trmasto	dekle.	Spominjal se je še vseh pomislekov, s katerimi	A
Majhne usluge. Kaj pa misli	dekle!	Če se kdo žrtvuje tukaj, ona se ne.«	A
Za to so vendar najeti in plačani hlapci in	dekle.	Ivanu pa je bilo srce težko in glava polna.	A
se dolgo razgovarjala s Cilo in da je imelo	dekle	nekaj dni vse objokane oči.Nekaj mora to pomeniti	A
misli, in pisani pogledi so se uprli v plaho	dekle.	Priznati je morala Cila, da je ona največ občevala	A
nadzorstva, kar hoče, kjer so si bili hlapci in	dekle	v zapeljivi svesti, da brez njih gospodinja	A
nekoliko jezila, nekoliko kratkočasila; »ali ni	dekle	moja nevesta?« »Tem slabše!« se je jezil óni	A
zamerite moji šali!« je dejal, ko je videl, kako je	dekle	zardelo.»Jaz sem doma iz veselega mesta Dunaja	A
jedla in pila bi pa kakor kak hrust.« Pogumno	dekle	je bilo takoj pri volji, da si ogleda malo sveta	A
. / stran 174 . / Oh, oh, oh,« se je jelo	dekle	na vse grlo smejati, »kadar mi pride na misel	A
besede ni Anica več slišala iz tetinih ust in	dekle	je kmalu pozabilo, kar je prejšnje dni prebilo	A
plamteče, ni bilo sijaja. Dvajsetletno brhko	dekle	je bila, ko se je poročila.Imela je mnogo snubcev	A
nekoga drugega. Bila je lepo, devetnajstletno	dekle.	Podedovala je vso materino lepoto; svetle, črne	A
‒ Iz glasu je zvenel strah. In	dekle	se je v resnici treslo po vsem životu. Veter	A
Aničino ramo. ‒Mati, kaj vam je! ‒ je zakričalo	dekle	in streslo mater, ki je slonela ob njej brez	A
trudili, predno so starko vzbudili iz nezavesti.	Dekle	jo je močilo in klicalo.Oče in pismonoša sta	A
razmišljati. Zaželel si je, da bi tudi on imel	dekle.	Zdelo se mu je, da mora biti ljubezen nekaj imenitneg	A
Naenkrat mu je postalo vse jasno. Dobil je	dekle	in spoznal ljubezen.Bilo je nekako pred enim	A
šolarka, . / . / stran 18 . / marveč kot odraslo	dekle.	Izpregovorila sta nekaj besed in se ločila.	A
mogel pozabiti Minke. Čutil je, da je ona tisto	dekle,	ki bi ga rad imel.V srcu se je vzbujalo ono	A
časa so Minkini starši sicer spoznali, da je	dekle	preveč domače nasproti Štefanu, rekli pa niso	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani