Sedi gospod Počivalnik zvečer pri svoji četrtinki ‒ jako zmeren je gospod, nikdar ne pije več hkrati kakor četrtinko ‒ kar ga popade pesniški zanos, zgrabi svinčnik, zgrabi papir, že je zagledala beli dan nova kitica: »Lepše ni fare od svetega Martina, kjer koli je dekle, vsako ima sina,« ali: »Lepše ni fare od svetega Joba, kjer koli je dekle, vsako ima poba.« In je jako lepo gledati, kako gladko mu teče vir poezije izpod parkljev.