nova beseda iz Slovenije

dekle (701-800)


Lepše ni fare od svetega Joba, kjer koli je      dekle,      vsako ima poba.« In je jako lepo gledati, kako  A
Lepše ni fare od svetega Janža, kjer koli je      dekle,      vsako ima pamža.« Potem je nadaljeval svoje  A
Lepše ni fare od svetega Vida, kjer koli je      dekle,      nobeno ni prida. Lepše ni fare od svete Amalije  A
bi bil fantek, bi pa naročila petelinčka.«      Dekle      v postelji ‒ komaj je štelo osemnajst let ‒  A
prerivala skoz duri v kamro. »Mama!« je zavekalo      dekle      v postelji. »Vina sem ti prinesla, kruha in  A
štiri in dvajset jih bo ali ka-li.« »Ali je      dekle?     « je vprašala tujka.»Jaz sem jako ... vi ne veste  A
da mu ni bilo treba ločiti in reči, da ni več      dekle,      ampak omožena.Privlekel je iz žepa dve desetici  A
Deset ženinov je premalo, en sam bi bil več!      Dekle,      zapomni si, ti ne boš srečno!‒ Se mi je zdelo  A
bedresa«, prstom »parklji«, lasem »griva«.      Dekle      je »zijala«, obleko imenujejo »cunje«.»Naša  A
mati županja in Julka sta se spravili v voz,      dekle      so ju zadelale s koci in ogrinjačami, dasi ni  A
smeha! ‒ Le počakaj: Mlakarjeva Lina, dobro      dekle,      ampak noge ima ‒ kakor slon; ta je prinesla  A
»Pri nas na kmetih,« je rekel, »se ne moži      dekle      s fantom, ampak grunt z doto; človek je postranska  A
to gospodična Dora Štrukelj, najnavdušenejše      dekle      z vseh Poljan.Nos ima sicer malce prevelik,  A
tako prikupna, kakor je prikupno vsako zdravo      dekle      šestnajstih let.Vrh tega je imela pri mladih  A
medtem dovolj časa se čuditi, da ni slišati      dekle,      in spomnila se je, da so bila tla v veži do  A
enega otroka že lahko sama v red devaš brez      dekle;      mar misliš, da pri nas križem držimo roke?Tako  A
žuljavo roko. Izza mize je skočilo rdečelično      dekle      dvajsetih let.»O, sestra, kako se pa imaš?  A
« »Nja ...      dekle      je skoraj, skoraj prestaro ... jo že imamo zapisano  A
Jaz grem.« Mati ji je očitala: »Nespametno      dekle!     Ali si vse pozabila?   A
»Ali ne poznaš očeta! Tako mlado      dekle,      pa v tuje pomorsko mesto!« »Pošten je človek  A
ona pa je bila tudi jako dostojno in nedolžno      dekle.     Zaljubljena sta bila drug v drugega in je potem  A
po čemer koprni neumrjoča duša. Le pomisli:      dekle      je staro komaj dvaindvajset let, pa ima sedaj  A
Taka sta kakor cigana. ‒ Najstarejše      dekle,      Malka, ki je učiteljska kandidatka in stanuje  A
vem, odkod! Malka je tudi ušla ... Malka je fino      dekle      ‒ če bi jo videli ‒ kako je raščena ...Ušla je  A
Koj! Če      dekle      noče, zgrda je ne bomo gonili!« Mati je zganila  A
tolažila: »Ne boj se, Mina! Kakor doma, tako bo      dekle      spravljeno pri nas.Še bolj!«   A
»Krompir podoravajo: Janez in Miha orjeta,      dekle      in dninarice ga podmetavajo pod brazdo.Lukec  A
je pripravljala vrč in kozarce. »Le k meni,      dekle!     Vidiš; jaz sem mali hlapec, ti mala dekla, kar  A
Kakor mojškrica!« Tudi      dekle      so se ozrle ob tem na Ančkino roko, ko je zajemala  A
in šla h konjema, ki sta raztresla deteljo.      Dekle      so se spogledale in nič niso rekle.Mislile so  A
prst je vrela izpod pluga, hlapca sta molčala.      Dekle      so se pripogibale in podmetavale krompir v razor  A
je zaklicala gospodinja skoz kuhinjsko okno.      Dekle      je naglo odšlo z drvmi, Janez je obstal skrit  A
imaš tri hlapce, meni pa ne privoščiš ene same      dekle.     « Mokarica si je oprla roke ob boke in gledala  A
vendarle ugrizla misel, da Ančko zavidajo, ne samo      dekle      in hlapci, razen Janeza, tudi mož.Zato se je  A
bi ljudje govorili: Pri Mokarju se hlapci za      dekle      tepo.Še tega je treba, seveda.«   A
je občutila v srcu, ko so se fantje tepli za      dekle.      »No, Ančka, nocoj sta se ravsnila!«   A
pohvalila Janeza, in postavila prednjo kavo. »Glej,      dekle,      ti si še kakor otrok.Mati so te izročili meni  A
Sedaj pojdi v zgornjo hišo in postelji!«      Dekle      je naglo odšla in si ni upala pogledati gospodinje  A
Mina, nič nikar ne jokaj in ne udeluj!      Dekle      je nedolžno.Polona, razodeni ji!«   A
Ozrla se je po polju.      Dekle      so plele proso, hlapca sta kosila deteljo, Janezova  A
cerkve jo je nenadoma zbodla vest in ji rekla: »     Dekle,      ti imaš fanta!To, to!«   A
mogla. Tisti glas ji je neprestano zvenel: »     Dekle,      ti imaš fanta!« V tla je gledala vsa zamišljena  A
Priložnost naredi tatu. Stari ljudje so trdili,      dekle,      spoštuj stare besede: Kjer so ljubezen pojedli  A
»Ančka, za prmej ‒ ‒«      Dekle      mu je pritisnilo roko na ustnice. »Ne kolni  A
pogledala in ni ji ušla rdečica, ki je zalila      dekle.      »Prav,« je rekla in se namuznila.  A
daleč, se je preplašila. Če jo je nagovorilo      dekle      in jo vprašalo, kako ji je, je sodila, da jo  A
/ stran 98 . / vorila prisiljeno in trudno.      Dekle      so si namigovale, češ spet jo je obsedla žalost  A
Stopil je pred Ančko in prosil z mehkim glasom: »     Dekle,      lepo te prosim, reci, da ni res, kar sem sedajle  A
bridkost mu je gledala iz oči, ko je zrl na      dekle.      »Odpustite!« je jecljala in zaprla vrata.   A
»Kaj to pomeni? Kje je      dekle?     « Mrko je merila kajžarico od nog do glave.   A
obstajali, na cesti. In srečal je sosed soseda,      dekle      dekleta. Od ust do ust, od hiše do hiše je tekla  A
pozdravili mati, hčerka Micka, lepo odraslo      dekle,      in stari stric.Ta je bil ves srečen, ko je stiskal  A
močno žalostno. Če zjutraj zgodaj sijem, me      dekle      kolnejo, ker rade bi ležale, pa vstati morajo  A
zaklenjeni omari kak priboljšek. Otroci in krepke      dekle      do teh priboljškov niso smeli in ne mogli.Drugačna  A
po starem, sedaj je vse drugače. Doraščajoče      dekle      je prepričano, da mati nič ne ve in da ima sama  A
dom. Spoznal je v hiši nad koritom lepo mlado      dekle,      ki je bila poleg še ene starejše sestre edini  A
dokazoval oče. »Ali ne veš, da se vselej, kadar se      dekle      rodi, kmetu vsa hiša potrese?« ‒ »Skopuhar,  A
Bolj tršati so.« Ko je Nejc videl, kako je      dekle      zasadila cepin v hlod, ga pritegnila, da ji  A
Naložila sta in odpeljala.      Dekle      je cvetelo v soncu in hladu, ki je rezal lice  A
Francka, kakor je imenoval Blaževo, ko je bila še      dekle.      Ustrašil se je te besede in se je razveselil  A
dveri, ki so jih podpirali gospodarji ali pa      dekle.      Tudi pri Maticu so se odprle vežne duri in Lojza  A
uganjala. Prosim, pomirite Goloba, dotlej pa ostane      dekle      pri nas.Zanesite se name.«   A
Jančarica, Matic me je zapodil in si vzel mlado      dekle      ‒ hi-hi ‒ in kakšno!Hi-hi-hi ‒ ene sorte tiči  A
prišla Golobova?« ‒ »Prav je, da ima mlado      dekle,     « je bil prvi pomislek. »Mi bo dal vsaj mir in  A
Franca se mu je umaknila in rekla boječe kakor      dekle:      »Bomo že videli.« Matic je pa čutil, da mu je  A
je stala Hana. »Če to ni od sile, da takale      dekle,      tako močna, taka cehta, postopa ob košnji.«  A
njenega prostaškega življenja, da je cvela kakor      dekle      v najlepši dobi.A sedaj so ji dajali Azbad,  A
pehali s prestola kraljice v službo umazane      dekle,      iz naročja kraljevega v objem divjemu molojcu  A
drevila za njim, ga je vznemirjal, da je stiskal      dekle      k sebi v groznem trepetu, da mu jo kdo iztrga  A
Prihajaš seveda iz Topera in te gane snažno      dekle.      Za nas so to vsakdanjosti.  A
je je usmilil?« »Numida je dober človek in      dekle      tudi ni, da bi kdo hodil mimo nje, če se ti  A
razcvel cvet. Tisto mlado jutro je praznovalo      dekle,      ko z gredice zakipi cvetje, vse orošeno s sončnim  A
govorila z njim, pa že pošilja razglednice!« »     Dekle,      le pazi!« ji je namežiknila Mara. »Mar  A
bila ničemurna zato, če veš, da si najlepša      dekle      v fari.Če se potem mladenič, kakor je Brest  A
prvi sin Gašper, in rasla do kravje in prašičje      dekle,      dokler ni po materini smrti zagospodinjila.  A
sunil oče z glavo proti peči, kjer je spalo      dekle.      »Sva že odpravili svojo,« je razložila  A
ustnic. Skomizgnil je z rameni, molčal pa prijel      dekle,      ki je šla mimo njega, in jo odvedel na ples  A
svatovskega oblačila, da vsaj nekaj okusijo. Tudi      dekle      in hlapce.Od fare in še od sosednjih krajev  A
Gitica Jakopin Devet fantov in eno      dekle      I V  A
žalil, izdal? Bo lahko ljubil to nenavadno      dekle,      ne da bi se dal odvrniti od svoje moške in človeške  A
ko je kdo začel o tem. Devet fantov in eno      dekle.     Poskušali so se upreti nacistom, ki so zasedli  A
deželo. Devet fantov je pripravljalo akcijo,      dekle      je od drugod prinesla letake in bombo.Zvezo  A
je z radovednimi, preiskujočimi očmi, ki so      dekle      slačile na zunaj in navznoter, premeril še Ivanko  A
zamišljeno, z neizprosnim pogledom ves čas uprtim v      dekle,      brisal peno z obraza. Hipoma so vsi  A
izvedela, da ima med uniformiranimi tipkaricami      dekle,      ki ga redno manikira.Da ima polkovnik posebej  A
oficirje. Zase sem bila prepričana, da je      dekle      katerega od oficirjev in da opravlja važno službo  A
na pol radovedno, na pol v strahu ogledovala      dekle,      ki je sredi šotora s težavo lovila sapo.   A
še Ivanko. Zdelo se je, da ji je pogled na      dekle      vrnil nekaj moči in odločnosti. »Komaj  A
karkoli, da lahko Ivana, te fante in neznano      dekle,      ki je z njimi tu v šotoru, prosi, pregovarja  A
premotil. Vsi so vedeli, da je Ana njegovo      dekle,      in vedeli so celo, kljub svojemu na videz robatemu  A
Ivan zdaj ne gleda kot svojo Ano, temveč kot      dekle,      ki je v kočljivem trenutku pritekla k njim,  A
fantje so,‘ si je rekel, ‚in Ivanka je pogumno      dekle,      tudi o njej nič ne dvomim, razumem, kako se  A
Malo starejši od naše. In eno      dekle.     Učiteljica.«   A
nobeden od njih pustil, da bi mu zavezali oči.      Dekle      pa jim je zaklicala, preden so streljali: ‚  A
jek vojaških tovornjakov. Devet fantov in eno      dekle:      nalahno jih je zasula rumena prst, nežno so  A
krajši obliki, jedro povesti DEVET FANTOV IN ENO      DEKLE,      ki je prvič izšla leta 1963 in v ponatisu leta  A
nekdaj vendar morala tudi mama plesati kot lepo      dekle.     Očetov korak je bil lahko samo nagel, boder in  A
je dala na glavo, se je za hip počutila kakor      dekle     . Za v mesto so drugačne, biti morajo iz  A
»Veronika ...« ‘ Kakšno      dekle!     ’ je prešinilo Miloša. ‘Nikoli ne bi bil verjel  A
na svetu tako nežno, milo, toplo, zaupljivo      dekle      ...’ »Si pozabila na najin randi?« je z nasmehom  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA