Nič ni mislila, samo ponavljala je: proč, proč, proč. Potem je sedela v travi, ko da je na neznanem polju, po nevihti, po strašni kužni bolezni, ob kateri je vse prebivalstvo izumrlo; pravkar je kuga vzela dekle, ki so ji rekli Fani, v drugi sobi pa, v temi, suha starka sicer še diha, a bo kmalu tudi po nji. A stran od tod, proč, moj bog, proč!