A zdaj se je nagonsko, samogibno sam obsodil. Sanjati, da bo s pogledi in z molkom spreobrnil dekle, ki pleše s fašistom! In ali ni idealizem, da tu v mestu iščeš samoto pomola v noči in razmišljaš o bistvu življenja, o materiji in duhu, pa se ne domisliš dialektike obmorskega mesta in dežele, ki se začenja v Barkovljah in je še zmeraj ista pri Reziki in onkraj Zilje?