nova beseda iz Slovenije

besed (501-600)


dresirati, in sem posnel iz zgovornih njegovih      besed,      da se hoče tudi on lotiti te reči. Rekel sem  A
aretaciji. V dokaz in podkrepitev možatih teh      besed      sta obema detektivoma brez usmiljenja in nepreklicno  A
bo že pokazal. Povodni mož pa je bil kratkih      besed,      kajti ni sploh nič govoril, nego je Šmajdlerja  A
kakor mlad osel. Tašča se je ustrašila teh      besed.     Pa je vzdihnila, da je zakon sveta reč, in je  A
bo prihranilo stroškov in dela in pijače in      besed      in koliko greha, ki se ga bo lahko bolje obrnilo  A
ne pričakuj bogve kako prijaznih pogledov in      besed,      nikakor ne!Zato se marsikdo rajši potuhne in  A
skavtsko dušo. Ni mogel spati, nekoliko zaradi      besed,      nekoliko zaradi vročine, pa so mu po glavi rojile  A
na sporedu mojih želja. Toda nisem zadevnih      besed      kogakavskega prijatelja štel za resne in resnične  A
s kratkim, pa jedrnatim poročilom dvajsetih      besed      in je od teh dvajsetih besed čisto nečitljiva  A
poročilom dvajsetih besed in je od teh dvajsetih      besed      čisto nečitljiva le ena. No, je bil višji komandant  A
Potrdil sem, da je pravilno razumel smisel mojih      besed.      On da je umazanec, ki prvi spada v domače perilo  A
dan ni Janez nič govoril z njo. Komaj nekaj      besed      pri obedu.Skrivaj jo je gledal: v očeh in na  A
da sem jih najprej gladko bral. Pomena teh      besed      nisem nič umel. Prava muka za možgane.  A
in nadaljeval z ukom meni neumljivih nemških      besed.      Še danes se čudim taki nesmiselni muki, ki nam  A
Kamor koli, samo domov ne.« Iz      besed      je zvenela tolika odločnost, da si Lojza ni  A
so dobili prigrizkov in počitka pa prijaznih      besed      in pozdravov veliko. Dolina krog gradišča se  A
so se dvigali vrli mladci. Iztok jih je brez      besed      vedel navzdol.Noben kamenček se ni sprožil,  A
narečje Tračanov in vpletal vmes mnogo slovenskih      besed,      tako da ga je Iztok zlahka umel. Sin Svarunov  A
Ni utegnil. Toda Ireninih oči in njenih      besed      ne more pozabiti.Ko koraka sredi ulic na vežbališče  A
mi bilo noči in počitka.« »Ne trapi praznih      besed!     Odgovori!«   A
oljkami do pristanišča. Brez plamenic, brez      besed,      brez sandal so se gibale črne sence v vilo in  A
nje preko vrta v pristan ter se takisto brez      besed,      brez luči, z neslišnimi, bosimi koraki vračale  A
Ustnice barbara so se začele premikati, iskale so      besed,      vrelo je iz duše: »Samo njo, Ireno, sveto, čisto  A
nanj, ko sem razorožen.« »Radovane, ne trati      besed!     Povej, kje si ga videl, kod tiči.   A
daleč za vojsko. Njegovo uho ni razločevalo      besed      posameznih vzklikov.Čul je samo; kako se je  A
ljudstvo za soncem proti zatonu, ne pozabi teh      besed.     Velik bo Sloven, bival bo v mirnih hišah, rejene  A
hoče do sita napiti krvi!« Alanka ni čula vseh      besed.     Strast ji je glušila posluh.  A
Grem!« Iz teh      besed      je zvenela odločna volja in je govoril sklep  A
rob zavesti nepričakovano segel tudi pomen teh      besed,      ga je prepljusnila prava, silna nežnost do nje  A
oče. »Drevo, to ti je ena od najbolj navadnih      besed,      vsak bedak ve, kako se reče drevo!Pa tudi v  A
trčila drug v drugega, sva pač izmenjala nekaj      besed.      Zato sem zazijala, ko sem se vmes po nekaj dneh  A
table: WIR ÜBERWINDEN DEN OSTRAUM.      Besed      na tabli nisem razumela.Tišina je postala gosta  A
zapletlo: zamotil se je s potokom manj pomembnih      besed,      ko pa bi moral izreči, kar je imel povedati  A
Korak pred menoj je obstal. Izmenjala sva nekaj      besed,      ki so padale v žametno noč kakor kamenčki v  A
mi je pred očmi utrnilo zaporedje izrečenih      besed,      gibov, obrazov in prizorov, potem sem videl  A
zagorelimi kraki, objemal sem ga in ga tolažil brez      besed.     Vedel sem, da bova tako združena še velikokrat  A
onadva, ker je bilo v njuni drži, v njuni izbiri      besed      in v njunih glasovih očitno nekaj takega, da  A
mirne in občutljive roke. Ta je bil bolj redkih      besed,      in če se je zasmejal, je bil v njegovem glasu  A
Da ne bi bila nesrečna ...« Teti je zmanjkalo      besed,      nelagodno je obmolknila. »Ja, Veronika,« je  A
bil v popolnem nasprotju z vsebino izrečenih      besed.      Veronika je otrpnila.   A
Veronika. Hotela je reči, res ni treba, toda sredi      besed      ji je zmanjkalo diha, ko so njene oči kakor  A
Veronika, vendar nekaj časa ni sledila pomenu      besed,      ki jih je govorila, čeprav je sámo sebe slišala  A
kot da ožgana od napetega sprejemanja zvokov,      besed,      barv.Zgodilo se je, da je vmes zasijala napeta  A
ga že odpeljali ... Je še kaj hujšega od teh      besed?      »K njemu grem.«   A
nameščenka, s katero je vselej izmenjala nekaj      besed;      celo pošalili sta se že.Ko bi le bila v službi  A
spravila iz grla samo raskav glas in končke      besed.      »Takoj se sleci in se nehaj smiliti sama sebi  A
»Zakaj ne?« Veronika je brez      besed      zrla v Martino.Uprte oči, srep pogled, okamnel  A
Pogledala je Martino in povedala, kakor da se teh      besed      ne boji več: »In da ne mislim več kar naprej  A
glava dečka. Zdelo se je, da ni slišal Tončkinih      besed.      Pa jih je slišal.  A
tri dni in še enkrat odmahnil. »Eh, škoda      besed!     Ampak, veste kaj, Tončka, nekaj malega bi prigriznil  A
letos ne bo niti daril niti veselih in dobrih      besed.     Kakor da bi hotel prepoditi neprijetne misli  A
dekli, ki je z naslado uživala učinek svojih      besed,      in ji pomolel šop bankovcev pod nos.   A
je kljub temu izvijala iz mrko izgovorjenih      besed.      »Gospod Gradnik!« se je začudil učitelj  A
poškilil na učitelja, da bi ugotovil učinek svojih      besed.      »Tako ne prideva do jedra,« je dejal  A
bilo mlademu učitelju skoraj žal brezobzirnih      besed.     Vendar je stal tiho na poti in gledal skrušenega  A
Hvala vam, najlepša hvala!« Brez nadaljnjih      besed      se je begunec obrnil k poti, ki se je pod Kozjakom  A
pred zaprtimi vrati. Deček njegovih tolažilnih      besed      sploh ni poslušal ter je nekoliko užaljenemu  A
delo od jutra do večera, malo ali nič prijaznih      besed,      pač pa mnogo revkanja - to je bila zabela skromnih  A
razume še takrat, ko bi mu morda zmanjkalo pravih      besed.      Včasih si je mislil, da je za vselej  A
molk, ki je zgovorno pričal o učinku dečkovih      besed.     Lovci po večini vendar še niso bili tako pijani  A
mogotcu, ki se je delal, kakor da ne najde pravih      besed,      sluteč, da ga ni med njimi človeka, ki bi mu  A
nastopajočih igralcev niti ni razumel njihovih      besed.     Njegova duša je zbirala moči za sprejem ugodnega  A
sram, če je pomislil na dejanski povod svojih      besed.     A kljub temu: kar je povedal o učiteljih, je  A
Zakaj ne zvečer?« »Dovolj      besed!     Sledite nama!«   A
prisluhnil telefonistovim besedam in se nato brez      besed      umaknil; za trenutek je moral biti sam, dogodek  A
odločnostjo zalepnila usta: »Ne maram takih      besed!     Tvoja bom, ako me le hočeš.   A
dozdevalo obotavljalcu, tajinstveno izgovorjenih      besed,      ga je Miklausin prijel pod pazduho, ga odvedel  A
ponosom dopolnil sin. »Nisem pozabil vaših      besed!      Na svojem stojite, oče, zakaj Beli dvor je že  A
duševno stanje, je zašepetala svojemu možu nekaj      besed      na uho, nato prijela otroka za roki in ju odvedla  A
srečanje pod samotnim križem. Trudoma je iskal      besed.      »Gospod nadučitelj,« je dejal, »tistikra  A
poslal ubogemu grešniku v tolažbo. Ne premorem      besed,      da bi se vam dovolj zahvalil...Huda leta v slavonski  A
domenila dodobrega ... tako kakor se tiho in brez      besed      domenita dekle in fant, pa je stvar kakor zapisana  A
spominjam, kako tih in trepetajoč je bil glas njenih      besed      ... in kako velika bolečina je ihtela v njem.  A
najvišjimi . / . / stran 77 . / notami išče šuštečih      besed,      polnih mesečine in solzne poezije ...Skratka,  A
vzdignil iz temè kakor črna ptica. Krik brez      besed,      ki plane sunkoma iz prs, nerazločen, nerazumljiv  A
misli, da se niso mogle prikazati v okviru živih      besed.      ”Tako je bilo, kakor da so bile zapisane  A
govoriti stare, sladke otroške bajke. Takih      besed      začetnic ni v resničnem življenju, tudi v umetnosti  A
akuratnosti. Zaradi umetnosti bi človek ne trosil      besed;      saj je tudi v vsakdanjih zgodbah ni veliko,  A
ozki, beli obraz je pričal brez solz in brez      besed:      ”Čegava bolečina je večja od moje?“Ob poti je  A
vzbuditi valove na njem: niti slišal nisem svojih      besed.     V srcu sem ostal čisto miren in se čudil svojemu  A
stresel se je zdaj pa zdaj z glavo in mrmral par      besed      o Ibsenovi psihiatriji.Poleg sebe je imel mladega  A
Pamet pozna veliko lepih in blagozvočnih      besed:      uživanje mladosti, spoznavanje življenja, uvaževanje  A
tišje in tišje; ko je izrekel kakšnih deset      besed,      izgubil je že vse veselje do govorjenja in čestokrat  A
obmolči za trenotek, kakor bi iskala pravih      besed.      ”Nó, kakor sem rekla, nič posebnegá ní ...  A
k vratom, kakor bi je bilo sram izgovorjenih      besed.      ”Ne pozabite svoje obljube, Vejánovka: nihče  A
morda zaradi črne obleke, morda zaradi njegovih      besed      je bil moj nasmeh truden, bolan. ”In kako  A
lica in gledal je motno. Morda ni slišal mojih      besed;      prijel me je za roko in jo je stisnil trdno  A
sovražijo med seboj, ne poznajo ne kletev, ne grdih      besed,      ne gledajo srepo izpod čela, ne pljujejo si  A
se nabirali iz jarkov kraj ceste. Le malo      besed      je razločno udarilo iz trušča in še tiste niso  A
kipela čista in svobodna proti nebu, brez pustih      besed,      brez strahopetne ponižnostiin brez hinavščine  A
izvržek!“ Ni slišal, niti razumel, koliko je bilo      besed      in kakšnih; le to je vedel, da so bili sami  A
tako tuje in prazno je bilo vse, tako brez      besed,      kamor je pogledal.Okno je bilo nastežaj odprto  A
sanje pred njim in v njem. Sanje brez podob in      besed,      le reka svetlobe, ki se je migljaje in trepetaje  A
jo po toploti lic in rok in po sladkem dihu      besed.      ”Ti ubožec moj, ti nedolžni ubožec moj, kaj  A
spačene. Brez človeškega lica so bile, brez toplih      besed,      brez duše in srca.Te črne črke niso poznale  A
. / prascem med otrobe ne dal. Zaradi takih      besed      imajo še vsi rdeča ušesa in lasé pokonci.Ko  A
trpljenju, v takem, ki nima več ne lica, ne      besed,      je človek najbolj bogat v ljubezni; še psa bi  A
glas, vajen molitve. Izpod dremotnosti pobožnih      besed      so se Lenartove misli napravile po svojih potih  A
taka molitev je kipela iz srca naravnost brez      besed,      ker ustnice so bile suhe in trde, se niso genile  A
ene same jagode lomiti in sekati skozi goščavo      besed;      ali v naših krajih se človek takemu opravilu  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA