nova beseda iz Slovenije

besed (601-700)


davnine, mrko in pusto, nekako zakrknjeno, brez      besed      in brez smehljaja. Ko je bil gospod Matevž  A
ganljivo govori gospod Mravljinček; iz njegovih      besed      zveni sama ”prekipeča ljubezen do mile naše  A
celo gospod Ognjišček, ki je bil vajen njegovih      besed,      vzdignil glavo ter ga začuden pogledal.Takrat  A
peli s hripavimi, kričečimi glasovi pesmi brez      besed.      Študent Verižnik je s solznimi očmi in z  A
glas mu je postal popolnoma hripav, njegovih      besed      je bilo le zdaj pa zdaj katero moči razumeti  A
osat in ljuljka!“ Osat in ljuljka ljubita brez      besed.      Zagoreli, prsteni obraz se ni spremenil,  A
nepristojnem. ”Kaj bi o tistem - saj je prijetnih      besed      dovolj, lepih stvari na izbiro!...“   A
erschlossen geblieben! Nocoj ne bi bil napisal teh      besed,      napisal bi bil samo poslednji verz.Razodeto  A
veliko žalostjo. Nobene laži ni zraven, nič lepih      besed      in nobene hinavščine.Obstrmeli so ljudje na  A
stopil k Jerneju. »Hodi zbogom, Jernej; zadosti      besed!     « Jernej se je ozrl naokoli; samo glas  A
Dunaju? Razloži po vrsti pa ne kvasi praznih      besed!     « Jernej je bil ves vesel in potolažen  A
ali vsa oskrunjena, polna zlih misli in zlih      besed.      Oče je bil malokdaj doma, ali kadar  A
obrazu je bil zapisan greh, govoril je iz njenih      besed.      Zato so se ji umikale in so se je bale,; nečist  A
Tega si se naučila pač od moških... teh lepih      besed?     Le moškim ponujaj prsi, saj hodijo za tabo!«  A
komaj je zajecálo časih nerazločno iz njegovih      besed.     Opravljal je svoja dela kakor se spodobi in vsi  A
in krvav, kakor sem bil. Očitno je bilo brez      besed,      da sem razbojnik.Cmeravec edini je cepetal z  A
psa in za praseta in za ne vem še kaj. Takih      besed      sem bil vajen, bolele me niso nič več, komaj  A
bilo ni prav, da se me je bila sredi meteža      besed      polotila ta mehkoba, ki sem je bil vajen tako  A
”Sove! Kaj nimate pametnejših      besed?     Razjokal bi se človek, če bi vaši modrosti verjel  A
nikjer prijaznih obrazov, ne sliši ljubeznivih      besed,      ne veruje v veselejšo prihodnost.Zato sem takrat  A
zatohlem zraku še ostal dih njenih zadnjih      besed.      Ko sem stal na pragu, sem se ozrl še zadnjikrat  A
slutnja. ”Tako se je dalo razumeti iz tvojih      besed,      -- in jaz ti popolnoma pritrjujem ...Treba je  A
v enaki meri okuženi zrak, se pogovoré brez      besed      in brez pogledov.Takoj so rekli v svojih mislih  A
tesnobi, udušeni, brezsapni, je bila slast brez      besed      in mej. Pljusknilo je na dvorišče, da se  A
nad šatori, jerbasi in cajnami; tisoč takih      besed,      da jih uho še ni slišalo in da jih peró ne more  A
svoji prihodnosti! ... Ali si čutila iz mojih      besed      ta bolni strah?... Prišel sem domov in zagrnil  A
spoznala sva, da med nama ni potreba laži in pustih      besed;      da sva takorekoč doma, sila daleč od ljudi,  A
zmerom tesnejša, ali vsled Jernejevih čudnih      besed.      ”Zakaj bi bil učen besednik narodov?  A
je res, da sva zabredla v goščavo nepotrebnih      besed      in da čaka na cesti moja dolgočasna zgodba   A
nevede; ali ona sedaj ni razumela samo mojih      besed,      temveč tudi ono komaj zavedno, tiho misel, iz  A
Ohladil sem se jako hitro in že sredi zadnjih      besed      se mi je zazdela vsa razgretost nespametna.  A
je spreminjala v trdo skorjo. Izustil je par      besed      o neki brezpomembni stvari, kakor mu je ravno  A
več zadremal; molil je češčenamarijo, svojih      besed      pa ni slišal; ne s solzami ni jokal, ne z ustnicami  A
sovražnih pogledov in tudi ni slišal zlovoljnih      besed.     Udaril bi ga bil lahko zlovoljnik na glavo, na  A
in je takoj zaspal. Ni slišal več zlovoljnih      besed,      ni čutil več roké, ki mu je otirala z mokro  A
Tako je govoril Polonij in je bil vesel svojih      besed.      Ofelija se je smehljala, kakor se smehlja otrok  A
globok in tih njen glas. ”Koliko je bilo že      besed,      koliko si že govoril, dragi, koliko sem govorila  A
”Čuj, Ofelija! Brez nadaljnjih      besed!     Med nama je bila senca nocoj, kakor da bi govorila  A
se vzdignile iz noči. To je bil čas sladkih      besed,      velike pijanosti, življenja v soncu. ”Z menoj  A
tako in tako ...“ Ofelija ni slišala njegovih      besed      in je govorila dalje s tistim mirnim, dolgočasnim  A
Spominjaj se ga, ampak nikar se ne spominjaj      besed,      ki si jih govoril tisti večer.Samo mene se spominjaj  A
toda zakaj nisi govoril teh lepih in umetnih      besed,      ko si bil sam v tej izbi in so bile duri zaklenjene  A
potreba nič lahkomiselnih, mladostno koprnečih      besed,      temveč da govoriva o prihodnosti s tistim mirom  A
ni potreba med nama nič mladostno koprnečih      besed,      zato kerni ljubezni med nama - gospod, kaj je  A
”Pa pojdi!“ Tako sta brez dolgih      besed      sklenila prijateljstvo za zmerom. ”Povedal  A
tako tiho, da je komaj čutil dih iz njenih ust;      besed      ni razumel, razumel pa je grozo, kakor je bila  A
sanjah, v temnem, poluzavednem upanju čakala teh      besed;      kakor obsojenec, ki gre poslednjo pot, upa na  A
siromak, je rekel: kjerkoli, in je vzel ... Ne takih      besed,      Damjan, strah me je!... Glej, sam si razsodil  A
grehov brez števila; ali vajeni smo bili teh      besed      in teh oči smo bili vajeni; njegova pridiga  A
Obema se je zdelo, da sta govorila komaj troje      besed;      ali ko je stopil Potnikov na cesto, je pogledal  A
je bil kakor v omotici; ni več štel in meril      besed      -- bušile so iz ust, kakor so prišle iz zastrupljenega  A
da v mlaki pod hlevom? Nisem razumel tvojih      besed!     “ ”Ne misli, da sem Grajžar, ali Martinov  A
začetku je kaplan čudežno zaokrenil cesto svojih      besed.     Nenadoma je izpregovoril o svetem križu, o znamenju  A
pesti, je slišalo grozoten vik brez človeških      besed.     Ta greh se je započel ob štirih popoldne ter  A
plaval okrog ustnic. Gospod adjunkt je iskal      besed;      toda položaj je bil tako nenavaden, da ni mogel  A
sanjal ... sanjal brez konca, nerazločne sanje brez      besed      in brez podob ... in daleč za sanjami, za nerazločno  A
poklonil globoko, tako da je pokazal plešo. Brez      besed.      Nato se je okrenil, šel je z umerjenim korakom  A
Govekar in te bo ogovoril ves razžaljen: ”Manj      besed,      gospod, in več delovanja!“-- Tudi jaz sem delal  A
kultura, napredek -- itd. Veliko je lepih      besed      in če jih razvrstite z umetno roko, se porodi  A
kjer puhte iz rosne prsti tenke meglice lepih      besed      in friziranih čustev?Ali je seglo morda še dalje  A
bil neplemenit. Kakor tudi je bilo nepotrebnih      besed      in druge navlake, na dnu srca je ljubezen in  A
ljubezen in je zvenela prijetno celo iz nerodníh      besed.     To, mislim, je velik dobiček in veliko plačilo  A
na pota, ki jih je hodil tod, spomnil se je      besed      gospodovih in žalost ga je objela.Onkraj šentpetrske  A
trpljenje življenja. Vesoljen pojem, beseda vseh      besed;      vse je v nji: žalost, sram, ponižanje, razočaranje  A
gledal na mizo in je točil hitro. ”Čemu toliko      besed?     Ali je spodobno, da ljubi človek zloben mrčes  A
hlastno, par brezpomembnih, komaj razumljivih      besed,      in mi ni gledal naravnost v oči.Ko je šel, se  A
ves tuj ... kakor kriči otrok po materi, brez      besed,      z glasom polnim groze in nikomur razumljive  A
ušesa na oder. Neznatnost, to je beseda vseh      besed.     Ne spozna se človek po obrazu, po obliki nosa  A
bi zaloputnile, bum, lop, konec in amen brez      besed.     O neznatnost, o namigavanje!  A
mu svetile. Poljanec ni razumel več njegovih      besed;      tako težka mu je bila glava, kakor da je bil  A
brezvestno in škodljivo, če bi brez vseh nadaljnjih      besed      odprl duri ter sunil Poljanca v izbo. Pripovedov  A
neki gospod, ki tudi uvažuje, mi je rekel: Manj      besed,      gospodje, in več dela!-- Dobro, delovanje torej  A
prej, ko še nisem razumel globokega pomena teh      besed,      sem videl zapisano insem slišal iz zadovoljnih  A
zanimiva. Pričakoval je velikih razodetij, večnih      besed,      pričakoval je, da se mu odpro na stežaj duri  A
hrbet. On je ni videl, tudi ni razumel njenih      besed,      njegove svetle oči so gledale proti soncu, ki  A
samotnem klancu in da ni slišal njenih vdanih      besed?     ... Gledal je v tla in je hodil kakor skozi noč  A
nemir v njegovem srcu. ”Jasno je vse -- še      besed      ni bilo potreba ...Ne z besedami -- razžalil sem  A
zvijačno in po ovinkih, namesto da bi jo kar brez      besed      zgrabil pod pazduho ter odjadral z njo!“   A
in me še pogledal ni. Mi tudi ni do njegovih      besed!     Gosposki je bil, širok klobuk je imel, kakor  A
potreba, da bi vedel za najino srečo ... Brez      besed      se posloviva, in brez sovraštva in vzameva s  A
pogled moten, nedoločen, sladka melodija brez      besed.     Nikdar prej v življenju in nikdar več pozneje  A
nizkotnost, hinavščina in kar je še drugih nelepih      besed      za eno samo nelepo stvar, za človeško naturo  A
mojem nehanju. Ljubezen ne mara več visokih      besed      in ganljivih občutkov; kje je gizdalin, ki bi  A
bil mahnil mimo moje glave v goščavo visokih      besed      in genljivih občutkov.In kadar je treba udariti  A
preplašeno, kakor da ga je sram odkritosrčnih      besed.     Vzel je časopis, ki je visel na steni in je napol  A
potú, pljunkov, nemarnih pogledov in spolzkih      besed;      pljuča se krčijo in upirajo, kakor da bi jih  A
starec bo beračil!“ Kurent še slišal ni takih      besed,      žvižgal je in je bil vesel. Ne le možjé, tudi  A
Kurent je bil v dno srca vesel takih modrih      besed;      ampak vprašal je: ”Kdo je nocojšnji svetnik  A
lice, pomenimo se od srca do srca, brez dolgih      besed      in krvavih klicajev!“ Ob tisti uri se je  A
zdavnih, hudih časih, ko nisi še imela ne velikih      besed      in ne velikih besednikov, tudi takrat Bog ni  A
in viharno, da je izpustil najmanj polovico      besed,      in ko je godrnjal češčenemarije, ni mislil ne  A
si je meč, ni slišal zasmehovanja, ne hudih      besed      in je šel, kamor ga je gnalo spoznanje. Videl  A
bil ves resen in žalosten. ”Ne maram takih      besed,      Pavla!Zakaj nisi vesela?  A
nič bi mi ne bilo hudo po tebi, zaradi takih      besed      ne!Zatisni oči in sanjaj ... pa ne o gozdovih  A
bil privabil v ta tempelj brez vsakih sladkih      besed,      nobenih komedij bi ne bilo treba.Sladka in solzna  A
bridkosti, ni razločila več kmalu tudi njegovih      besed      in je legla ter se odela preko glave, da bi  A
zdaj zapisano; brala sem vselej iz tvojih lepih      besed      ... Govoril biin bi čakal ... č  A
da se ne bo več skrivalo za tem zidom lepih      besed      ...“ Poetu so trepetale ustnice.   A
”Ni treba, Lojze, ne nocoj! ... Nocoj ne teh      besed!     ...   A
vem, kako si srdit in žalosten zaradi mojih      besed;      pa če si srdit in žalosten -- nič manj resnične  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA