besed (801-900)

otrok. Nikolaj je govoril z njo komaj par	besed,	par vljudnih fraz.Prihodnji dan se je poslovil	A
različnih opomenj, iz zlovoljnih, napol razumljivih	besed	in iz nervoznosti, s katero se je Ratej ogibal	A
kakor da bi dvomil nad odkritosrčnostjo njegovih	besed.	”Če bi hotel pograbiti vse premoženje njegovo	A
ko je sedel v mestni krčmi, in spomnil se je	besed,	ki jih je govoril pijani Dioniz o svojemveličastnem	A
monotonim glasom je odgovoril par brezpomembnih	besed	... Gospa davkarjeva je stala blizu mene in vzdihnila	A
”Ali če ukažeš, pa bodi tako! Nič takih	besed,	ki bi švrkale po licu in po srcu.Roko mi daj	A
in opomnil, da se končuje na ”-rt“ neštevilno	besed,	ki so po svojem pomenu čisto pohlevne, in da	A
videla vajinih poljubov, ne slišala vajinih	besed.	Pa sem videla celo tiste poljube, ki so bili	A
vem, kaj si rekel; nisem razumela teh lepih	besed!	“ ”Ne s srcem?“	A
ti me imej! Nič drugega na svetu, nič drugih	besed,	nič drugih misli!- Še ti me poljubi, Minca,	A
pogledajo in ne ozirajo se več, ne slišijo več ne	besed,	ne korakov, kakor da je ulica popolnoma izumrla	A
smeh ... Lastna bridkost je vredna solzá in lepih	besed;	bridkost sosedova je srcu sladka tolažba.Tako	A
opravilu: ”Zdaj, mislim, da ni potreba več ne	besed,	ne vprašanj.“ ”Ni potreba.“	A
se niso bile še ohladile od srda in od podlih	besed.	Takrat nisem ne čutil, ne videl, da so njene	A
nerodno priklonil in jecljal par nerazumljivih	besed.	”Oprostite ... hotel sem samó ...“	A
nakratko naj pové, brez dolgih, nepotrebnih	besed!	Tako naj reče:	A
meni ... Spoznal sem iz njenih oči in iz njenih	besed,	da išče življenja drugod in da raztrga o prvi	A
pričakoval zadnjega sestanka. Iz vseh njegovih	besed	se je čulo mučno, nestalno razmišljevanje; ni	A
stopi za trenotek z mano; imam ti povedati par	besed	...“ Prijela ga je za roko, a takoj je sedla	A
Izpregovoril je polglasno, skoro hripavo par	besed,	ki so se mu zdele takoj silno neumne in katerih	A
dragi, prisedejo nemi k meni, tožijo mi brez	besed	svojo bolest; vzbudé se moje mlade misli, moja	A
bile vlažne in tiščala se je k meni. Njenih	besed,	tihih, nemirnih, zmedenih skoro nisem razumel	A
Sosed Luka ni slišal zlobe iz krčmarjevih	besed,	še besed samih morda ni slišal.Vstal je in je	A
Luka ni slišal zlobe iz krčmarjevih besed, še	besed	samih morda ni slišal.Vstal je in je šel brez	A
nasmehnil že napol v spanju; ni razumel sodnikovih	besed,	toda čutil je, da mu je bil rekel nekdo nekaj	A
bridkosti, manj očitanja!“ ”Zakaj se bojiš	besed?	Nič ti ne bom očitala!“	A
mu zasolzile. ”Ne tako, Francka, ne takih	besed	... ne takega slovesa! Glej, rad sem te imel	A
tako plemeniti, so me suvali in lasali brez	besed.	Ali sem bil hrom?	A
Piševa pa si tudi pisma, polna solznomilih	besed	... ”Ein süss' Geheimnis birgt mein Herz ...“	A
Veseli bodimo nocoj; ne vzdihovanja, ne rosnih	besed!	... Hej, Ksenofon, saj si pevec ... in tudi tvoj	A
Svojim resničnim mislim ni mogel najti nikakih	besed,	zató je iskal obrabljenih fraz in običajnih	A
svojega obupa. Spominjala se je sredi njegovih	besed,	da so ji očitale nekdaj součenke sentimentalnost	A
saj razumem, če kdo na cesti govori ... ali teh	besed	ne razumem ... nobene ne razumem!“ ”Saj ni	A
se je vsa zgrozila. ”Kje si se naučil takih	besed?	Ta učenost te jih je naučila!“	A
zmerom neizmerno težko. Sram ga je bilo sladkih	besed,	in kadar je katero izpregovoril, je čutil, kot	A
in srce in med izrazom teh oči in glasom teh	besed	ni bilo nobenega sorodstva.To vse je šinilo	A
samo ob sebi...“ Slivar je jecal par nerodnih	besed.	Komaj se je še zavedal, da stoji v tuji sobi	A
je vzdigalo v njem nejasno; porajalo se je iz	besed,	ki jih je bil čul pri Koprivniku in pri advokatu	A
tesnega, težkega vzduha ... Spomnil se je veselih	besed	Ambroževih: ”Le brž odtod!“- Dà, brž odtod,	A
sreča je dihala iz njenega obraza, iz njenih	besed.	Večen praznik je bilo to življenje; roke so se	A
sta polni ljubezni. Duši se razgovarjata brez	besed,	se spajata in se ljubita, kakor se ljubijo kipeče	A
čisto navadno lagal, sleparil je! In celo brez	besed	je lagal, samo s tistim prešernim, brezskrbnim	A
rumenimi kocinami, bi nikoli ne pričakoval takih	besed.	Najbolj je bil podoben izgubljenemu študentu	A
kdorkoli in karkoli je bil, je potožil brez	besed:	”Lahkonoge, jasnooke, mlade sanje - kje so?	A
plamenom v duši, sije iz oči, greje in pali iz	besed.	Še je rekel, da se mu zdé obrazi otrok prezgodaj	A
življenje po cestah in se smeje iz oči in vre iz	besed	in zvoni in prepeva pod vsem širokim nebom.	A
”Ni bilo treba! Bog ne poslušaj tvojih	besed,	kakor so grešne; Bog ne glej v tvoje srce, kakor	A
je izpregovoril on in sram ga je bilo neumnih	besed;	v glavi mu je bilo topo in trudno.	A
majhen, suhljat človek sivkaste polti in redkih	besed.	Oženjen je bil, imel je precej beraško službo	A
govoril kakor drugi in bi se ne zavedal svojih	besed.	Tako pa jih je gledal natanko in jih je sodil	A
sta tiho, misli so se spajale v misli, brez	besed.	Prišla sta mimo velike hiše, kakor mrtve slepe	A
bilo pri srcu in strah ga je bilo Krničarjevih	besed.	»Ali v njiju je bilo življenja brez mere	A
trpkih, nežnih in surovih . / . / stran 229 . /	besed,	živahnih dvogovorov, slišal korakov ljudi, ki	A
Nič več ne morem govoriti, ne napisati teh	besed;	meni so kaplje, v pesek izlite, listje, pohojeno	A
prihodnosti naproti ... Ne poznam več vseh tistih	besed	in misli; predaljne so mi, - kaplje, od peska	A
več ne vem. Lepa stara pesem je v mojem srcu,	besed	pa ji ne poznam več in ne melodije.Zadnjič sem	A
roki in sram naju je bilo vsega -- zlaganih	besed,	zlaganih poljubov, zlagane ljubezni. ”Torej	A
se je nameril k dekanu. Ker nikoli ni tratil	besed,	je vprašal kar naravnost: ”Kdo je prvi v	A
in je bolj božajoč in bolj razumljiv od vseh	besed.	”Kakor da sem bila iz groba vstala, tako	A
evetkratno življenje. Greh, kesanje, strah ... nič več	besed;	ali je treba vseh, ali nobene.Tej veličastni	A
njegova kariera je odvisna od teh brezpomembnih	besed,	od tega ohlapnega podbradka.-- --	A
take čudovitosti iz čisto navadnih, poštenih	besed,	ki služijo drugače popolnoma pametnim, vsakdanjim	A
kakor ponavadi ... kar tako ... kakor da ni bilo nič	besed	med nama ...Ali pa bi rekel, da je velik praznik	A
enkrat se ozri, in nikoli ne boš pozabil ne mojih	besed,	ne mojih oči.“ Pavletu pa je bilo, kakor	A
in do solz mu je bilo, ko se je poslovil brez	besed.	Hitro je šel po klancu nizdol in se ni več ozrl	A
molčala dolgo; veliko prijaznih in žalostnih	besed	je bilo v srcu, ali na jezik niso hotele.Premočena	A
pa se je pogovarjalo s srcem, ni bilo potreba	besed.	Od daleč se je prikazalo mesto, vse pusto	A
vprašal počasi in skoraj strah ga je bilo teh	besed,	ki so bile kakor oznanilo: prišel si, da se	A
je vzkliknil Lojze, kakor da ni slišal tistih	besed.	”Potrpi še!“ ga je ustavil Pavle.	A
nakratko je sporočil, brez lepih in brez žalostnih	besed.	Mana je čakala tistega dne z globokim, koprnečim	A
kakor da je bil prestopil lužo na cesti. Brez	besed	sta se pozdravila z Mano; oči so povedale očem	A
mizi in je snela senčnik s svetilke. ”Ne teh	besed!	“ je prosila, ne ukazala.”Kam ste zašli, otroci	A
Olgi. Pogledala ga je, kakor da ni razumela	besed;	njen pogled je bil zamišljen in zlovoljen.	A
govorili; in če so govorili, nisem slišal njih	besed.	V mojem srcu je bila tista sveta, brezmadežna	A
“ ”Tolažbe sem te prišel prosit, ne krivih	besed!	“ ”Že ko si na pragu stal, sem spoznal, da	A
Toda srce je bilo nemo in prazno, še golih	besed	ni bilo na ustnice. Zdi se mi, da časih duša	A
ljudem v svojem očiščenju in poveličanju. Ni jih	besed,	ni jih!-	A
Bilo mi je edinole do mehkega zvoka tistih	besed,	do veselega pogleda gospodovih oči; bilo mi	A
storili!“ Krik je bil tolik, da nisem več razumel	besed;	morda tudi zategadelj ne, ker sem se tresel	A
gospa Olga ... in če te sreča, ne poslušaj njenih	besed,	temveč glej samo s kalnimi očmi na njene bele	A
”To je, kar je!“ Le malo	besed	je bilo na papirju, župan pa je dolgo bral.	A
naših grehov!“ Osojničani pa tudi teh lepih	besed	niso bili veseli. ”Ne nam,“ ga je zavrnil	A
se mu dozdeva, da je zaradi pravice in njenih	besed	v črno tinto utopljen, na rjasto pero nasajen	A
siromaka napuh, če pogleda in preudari, koliko	besed,	pisanja, časa in truda zapravlja pravica z njim	A
bistra glava in nikoli ni brez potrebe zapravljal	besed.	”Občinske svetovalce skličimo od obeh strani	A
dvoje županov!“ Občutili so vsi modrost teh	besed	in so se napotili do mož, spečih v travi.	A
bi ne vedel poti, in žal mu je bilo ošabnih	besed.	Tudi občinskim možem se nikamor ni mudilo; postajali	A
”Občani osojniški, opravili smo! Časa in	besed	bi bilo škoda, če bi se prerekali še nadalje	A
se nagledali teh nevernikov in škoda je vseh	besed,	ki smo jih potrosili zanje!Ker imamo čisto vest	A
Herbart, povej, povej! Toda junak ne more zbrati	besed.	»Kaj naj vam povem,« skomigne z rameni.	A
Mercedes, biser, dete!« Omotena od njenih	besed	in duha življenja, ki je vel od svetske dame	A
postal pri preobvezovanju nejevoljen in redkih	besed.	Tako se je razvijala njena narava v nekake nove	A
rokami in se nekako čudno togotiti. Samo nekaj	besed	je ujela mati prefekta in se nasmehnila kljub	A
kozji gobec tak!« Sredi teh misli in jeznih	besed	se je domislila markiza Turnska, da domači kontesini	A
Svatje so se umirili, ko da čakajo njenih	besed.	In res se je ona dvignila in udarila ko moški	A
nanjo, je molčala, ko da noče umeti njegovih	besed:	Glej, moja ljuba krošnjica, toliko trpim zaradi	A
zagodrnjal Tomaž in hotel mimo. »Zaradi par	besed	ne bo zamude,« je rekla in mu zastavila pot	A
takoj kavo.« Nekaka žalost je brnela iz njenih	besed.	Tako bled in mršav se ji je zdel možev obraz	A
raz Peč.« Še nikoli ni slišala Katra takih	besed.	V živo rano je zadel fant z opombo, da je na	A
desetico. Potem pa se je bil spomnil Katrinih	besed	in napol šaleč se, napol zares, naročil nedolžnemu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani