besed (701-800)

masko tradicionalne ljubezni, polne predpotopnih	besed.	Kadar skinem to težko masko, izlilo se bo iz	A
spodobnemu glasu in nisem več razumel njegovih	besed	in moje misli so romale v daljavo. Kod sva	A
listek in na tistem listku je bilo napisanih par	besed	v nemškem in v slovenskem jeziku: ”Lernen	A
in močna tvoja ljubezen!“ Slišal ni njenih	besed,	le v srcu jih je slutil in se jih je prestrašil	A
ne bogastva, ne posvetnega hrupa, ne sladkih	besed	... saj ste sami videli!...	A
je bilo. Slišal je iz daljave zamolklo pesem,	besed	ni razumel.Videl je v oblakih čudežne podobe	A
ne razumem njenih jecajočih, težko sopečih	besed.	O bolečina!	A
stenami, od poljubov in vzdíhov in šepetajočih	besed	obžarjenimi, se je bila ura ustavila; dan je	A
videla podob, ki jih je sama klicala, ne slišala	besed,	ki jih je sama govorila.-	A
da te je bilo samega sram. Laž je v izberi	besed,	laž v izpodrecani melodiki stavka, laž v mislih	A
tedaj ostala v njeni duši, kakor molitev brez	besed.	Prekipevalo je v nji globokega sočutja do vsega	A
dolgo pomlad! Kaj je bilo potreba cukrenih	besed	in vseh tistih ceremonij, kakor jih poveličuje	A
vratu ter se je razjokala naglas, sunkoma, brez	besed.	Bil je v zadregi; ni vedel, če bi se smejal	A
ni v tebi - oči te razodevajo! Nič ni treba	besed,	nobenih zgodb, teh žalostnih, Bog se usmili	A
brzojavko. Bral je dolgo in naporno, troje kratkih	besed,	ki jih dolgo ni razumel, kakor da bi bile pisane	A
sočutja ... Mili Bog, čemu je bilo treba teh	besed!	“ Ko je legel ter upihnil svečo, je zasijalo	A
celo na vaših belih licih ostal madež mojih	besed,	kakor senca tistega mojega življenja, ki je	A
sunkoma, kakor da ga je bilo sram vseh prejšnjih	besed:	”Ker sem vam hvaležen, da ste na svetu!“	A
priča, da ni samo jezik govoril teh žalostnih	besed.	Če se vam zdi, da je tam daleč, ne vem kje,	A
stran 58 . / ”Fanny, ne tega imena, ne teh	besed!	Nikogar drugega ne poznam, nego tebe!	A
Ustnice so se mu tresle. ”Fanny, ne teh	besed,	tudi teh misli ne!Ti nimaš pravice!	A
pijan.“ ”Ničesar nisem pozabil, posebno ne teh	besed,	ki sem jih slišal že zdavnaj, ne šele sinoči	A
kar naravnost, kakor si rekel, brez imenitnih	besed!	Ali si moj, ali nisi moj - to se razodeni še	A
plaho, polzaupno vero, ki je ni slišal iz njenih	besed.	”Glej, Tinka, saj ti si moje trdno upanje	A
ki je vendar še sočutja vreden. ”Ne takih	besed,	gospod Kačur!Ne takih besed!“	A
”Ne takih besed, gospod Kačur! Ne takih	besed!	“ ”Kako je torej?“ je trepetal Kačur.	A
sem ...“ Komaj je izpregovoril, ga je bilo sram	besed;	ona se je zasmejala, prikazale so se jamice	A
”Tončka!“ Hotel je govoriti, toda ni našel	besed,	ustnice so se mu še tresle od razburjenosti	A
pogledala sta si v oči in sta se razumela brez	besed.	”Ti si že šel tisto žalostno pot - jaz pa	A
izganjal, neumnim pamet delil. Hoče se jim sladkih	besed,	zlatih obljub in lepih smehljajev - nate jih	A
nekoliko postarni ljudje, ki ne marajo glasnih	besed	in napitnic.Tam sem jo ugledal prvikrat in sem	A
Govoril je sila hitro, po sto do sto in petdeset	besed	v minuti in vsenavzkriž, skokoma, brez vsake	A
hodi po svetu brez števila. Vesel je sam svojih	besed,	spakuje se, ker mu je prirojeno.Vse tisto blebetanje	A
so bili navdušeni ljudje. In zaradi visokih	besed	... saj ne ve, kako se mu opleta jezik. Nobene	A
navadni ljudje, smeti takorekoč ...“ Nadaljnjih	besed	nisem slišal.Najrajši bi bil kam pobegnil, kamorkoli	A
navsezadnje bo le spoznal, kako da je in kaj; osem	besed	pojde mimo, deveto pa bo razumel in se bo ravnal	A
tistih nepotrebnih, oblizanih, na prečo počesanih	besed!	... Ne maram več čakati, ne maram, ali slišiš?	A
kamen na mojem srcu. Časih sem mimo njegovih	besed	prisluškaval proti salonu; posreči se človeku	A
slišim jo razločno iz polomljene harmonike tvojih	besed!	“ V otroškem začudenju je buljil name.	A
jasna, same zvezde. ”Nekaj si rekel, samo par	besed	... ali kolikor besed, toliko žebljev se mi je	A
Nekaj si rekel, samo par besed ... ali kolikor	besed,	toliko žebljev se mi je zabilo v glavo ...Nekaj	A
šepetale na uho še tišje in milejše od samih naših	besed.	Pa da smo tudi vsi molčali, pa da se niti spogledali	A
razumel nisem nobene tistih suhih, čudno smolastih	besed,	ki so prihajale čisto ponevedoma iz grla preko	A
sem šel po stopnicah, sem se domislil njenih	besed	in sem se začudil.Kako je pač spoznala moje	A
jesenskem vrtu in si mi govoril toliko prijaznih	besed?	Tiho je bilo moje upanje in veselo, zdaj pa sem	A
sentimentalne ljubezni in tako nisem razumel njenih	besed,	nisem razumel tistih časov, ko sem se sprehajal	A
sem se lagal. Tako se privadi jezik nekaterih	besed	in opravi svojodolžnost; ne da bi se človek	A
ustmi nagne k sosedu in mu reče skoraj brez	besed:	”Mislim, da je Marija umrla, ker glasú ni	A
iz daljave sem slišal zamolkle moške glasove,	besed	nisem razumel.Na debelih vrveh so spuščali rakev	A
Gradar je zardéval; jecljàl je par nerazumljivih	besed	v opravičenje. ”Hotel sem samó ... jaz ne vem	A
njenih oči nego sem jo razumel iz hitečih, bolnih	besed.	Edino to sem razumel, čutil edino:	A
ste opazili? Še govoriti ne zna več, polovico	besed	je že pozabil ...In tako lepo je govoril takrat	A
slavospev kipečemu istrijanu, - toda nedostaje mi	besed,	iz katerih bi gorelo vsaj pol toliko ognja in	A
-?“ Sramoval sem se sam svojih	besed;	stari istrski kmet me je pogledal izza svoje	A
rosne in lica so gorela. Iz znanih skrivnostnih	besed,	ki jih človek bere in ki begajo medtem njegove	A
gorkoto njegovega lica in ni razumela njegovih	besed,	slišala je samo njegov glas, ki je bil tako	A
glas njegov. Nikoli ni slišala tako lepih	besed,	božale so jo kakor z ljubečo roko.Kadar je bila	A
proti dolini in hipoma se je domislil svojih	besed.	Postal je in gledal proti postaji; spodaj je	A
Obšlo ga je kakor sočutje, vesel je bil svojih	besed	in zamahnil je z roko v pozdrav ... Francka	A
tiste dolge zavite stavke, polne nerazumljivih	besed;	sam se je navduševal sredi govora, sladko mu	A
“ - Toda šel je dalje, slišal ni sam svojih	besed	- kakor da bi mu prigovarjal človek, ki ni vredno	A
Francka se je sklonila - pričakovala je grdih	besed,	ki so padale nanjo kakor silni udarci, tako	A
na čelo - ”ti, ki nimaš očeta!“ - in drugih	besed	ni slišala več.Tresla se je in je strmela na	A
tankega, lepo donečega glasu in okroglih, visokih	besed,	ki so se vrstile tako prijetno kakor koralde	A
napredek naše literature?“ - Na drugem: ”Par	besed	o naših socialnih razmerah“; videlo se je na	A
lile iz oči. Domislila se je tudi njegovih	besed:	”Vse bi pretrpel zaradi tebe --“ in zaihtela	A
nevreden tvojih sladkosti ...“ Ni slišal svojih	besed,	govoril je, kakor plane krik iz srca. Ona	A
željan prijateljstva in ljubezni, poln lepih	besed,	kipečih iz nerazločnih, svetlih misli, se je	A
da jo delaš!“ Grivar se je čudil tej plohi	besed	in ni mogel razločiti, če zares kaj pomenijo	A
zoprnega, kakor že napol gnilega se je izlilo iz	besed	Lavrinovih v njegovo srce. Ozrl se je na Felicito	A
njenem obrazu bil zapisan pomen in smoter tistih	besed,	pa je začuden opazil, kako je bil njen polni	A
poželenje. ”Nikoli še nisem slišala takih	besed	... nikoli še o ljubezni ...“ ”Nikoli še, Felicitas	A
vzkliknil Grivar, ves omamljen od vina, od svojih	besed	in od utrujenosti.Obraz mu je gorel, pogled	A
je govoril, ne kaj je slišal. ”Nič žalostnih	besed,	nič žalostnih besed, Felicitas!Jaz sem sedaj	A
slišal. ”Nič žalostnih besed, nič žalostnih	besed,	Felicitas!Jaz sem sedaj ob tvoji strani -- okleni	A
drug ob drugem, šepetala sta, pa tudi svojih	besed,	komaj napol izgovorjenih, nista razumela.Ni	A
kadili z zlatimi kadilnicami ... In ko je bilo	besed	dovolj in zadosti dimastega paradiža, so vstali	A
Jecljal je, da ni sam ni slišal ne razumel svojih	besed.	”Minka, ljubica moja ... jaz sem kakor takrat	A
Grivar je šel -- in se je bal. ”Ne več teh	besed,	ne več teh spominov!“ je pomislil, kakor da	A
Bilo je beganje brez korakov, prerekanje brez	besed;	vpitje brez glasú. K tlom so bili prikovani	A
bila . / . / stran 37 . / groza, ki strmi brez	besed,	brez misli in duše; in ne vé, kam strmi.	A
berači glavne in najimenitnejše osebe! Tisoče	besed	in cente papirja potrosite zaradi njih, -- a	A
to je vseeno; jaz ne maram poslušati praznih	besed	...“ Stari Mrva je stresel z glavo in si popravil	A
pa se je vršilo, kakor da bi trenil; in brez	besed.	Rekel sem, da ni bilo ljubezni, tiste vsemogočne	A
Job je bil v zadregi; iskal je prikladnih	besed,	da bi se dotaknil kočljivega predmeta kolikor	A
ime je Job Mrmolja. Rad bi govoril z vami par	besed.	“ ”Pompilij Streha, državni poslanec ...	A
iz kavarne, kjer sem bral članek poln visokih	besed	in umazanih namenov; časih sem se zelo jezil	A
pred sodnika in pravični sodnik je sodil brez	besed.	Kaj si to ti?	A
pred sodnika in pravični sodnik je sodil brez	besed.	-	A
”O, kaj greh, kaj hudodelstvo! Malo sladkih	besed,	pa malo božanja, pa malo nezvestobice - kakšno	A
nekaj iskrenega, ljubeznipolnega, pa ni dobil	besed	in sklonil se je niže k njej in jo božal po	A
izpremenil, kakor pa bi razumela iz njegovih	besed.	Dve leti pozneje je nastopil službo v sodniji	A
priliki, pa se ni mogla koj domisliti primernih	besed.	Ozrl se je nanjo s hudobnim nasmehom; v tistem	A
neznanem jeziku neznane zgodbe. ”Nisem razumela	besed,	ker nisi govoril od srca.“ Smehljal se je	A
”Ne smem!“ Ni slišal njenih	besed,	čutil jih je v njenem trepetu. ”Vstani, Melita	A
ga čakali, polni pravičnih očitkov in strogih	besed.	”Vesela svatba bi bila!“ je rekel dacar,	A
vznemirjen; morda niti slišal ni kaplanovih	besed,	kaj šele da bi se zmenil zanje. ”Kdo pa je	A
Prestrašile so se ženske njegovih brezbožnih	besed	in so se pokrižale; tudi kmet na njivi ga je	A
zaslužijo, zato ne, ker nobeden jezik na svetu nima	besed,	ki bi mogle dopovedati to veliko lepoto, ne	A
izkrvavelo bi moje srce!« Marko ni slišal njenih	besed,	njenih ran ni videl in tudi pomislil ni nanje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani