besed (901-1.000)

ste tukaj?« Lahka skrb je donela iz njegovih	besed.	Anica je bila Lipetu zelo hvaležna, da je bil	A
Zdelo se ji je, da napol ume smisel njegovih	besed,	zdelo se ji je, da je hotel reči, da je prevzela	A
smejala. Skoro groza je je bilo njenih lastnih	besed.	Ob enem je čutila veliko slabost po vsem telesu	A
Domislila se je usodnega lističa, nedopisanih	besed.	In v hipu je zamrla nemoč v nji, zjasnilo	A
silijo solze v oči, in se je domislil svojih	besed	tedaj, in kakor v sanjah je začel šepetaje prositi	A
pripodil bliže in bil priča Nežinih dejanj in	besed,	ki bi jih bil, da jih je videl pastirček Prešeren	A
ki so donele na njeno uho, in dasi ni umela	besed,	so bile zato vendar tem slovesnejše za njo.	A
in se izkušala popolnoma vmisliti v pomen teh	besed,	verjeti vanje.Zdelo se ji je, da potem odleže	A
Kdo vé, ali se je morda domislil Katre in	besed,	ki jih je bil pred časom rekel: »Judež	A
da ne bi jokajoč ponavljal njenih otroških	besed:	»Svetnica naj bom ali pa spokornica!«	A
« Krčevit krik je raztrgal mrak njegovih	besed;	v strašni grozi je grabil otrok v materino nedrje	A
« Rahla ginjenost je zadrhtela iz njegovih	besed:	»Šesterih kmetov desetino služim in nekaj malega	A
sončnih svetov, ki so vstajali iz dijakovih	besed.	To so bile zgodbe s čudnim vonjem mladih, veselih	A
Pa še z lažjo? In z zavijanjem	besed?	‒ Gospodje drugovi!	A
magnifici ladri1.« Vikar se je domislil	besed	svojega pokojnega dobrotnika de Canepisa in	A
ambulantes’, ‚speraverunt’1 in še kar je takih	besed.	« »S čim trguješ?« je vprašal resno tolminski	A
odgovorila Katrica plaho in tiho. Vikar je šel brez	besed	iz sobe.Peter pa je stopil k mizi in spravil	A
svetega Duha? »Ni,« je govoril gost, »temà	besed	je prišla v knjigo življenja, šele ko smo pozabili	A
ponižanj, zahrbtnih migljajev, smehov in šepetanih	besed,	tako da se mu je slednjič zagabilo še kaj opazovati	A
obrača? Tistemu povej: Cepoli, ne obračaj	besed!	Ne meni!	A
razumel vikar Janez navedbo teh evangelijskih	besed	pri zadnji večerji. »Nesramno obrekuješ!« je	A
vikarjevih misli, ni videl bridkosti njegovih	besed,	ni znal, da je deklica na svetu, ki je bila	A
poizkušala peti prvo uspavanko. Pa ni umela	besed,	ki jih je pela: »Meum est propositum in taberna	A
gospod grof, če sem vas žalil, ne vem. Trdih	besed	sem včasih, pa sem rekel tako in tako, pa nisem	A
vstal, da mu prikrajšam temo v turnu.« Sredi	besed	je postal še zaupljivejši in toplo je nadaljeval	A
smeha je razbral župnik dvoje, troje strašnih	besed:	»Casta ... utique ... virgo gravata!« Tokrat je	A
Tedaj je Duša spregovoril nekaj nerazumljivih	besed.	Martin je zaklical v drugo od začudenja.	A
znamenje. Sodnik se je dvignil, spregovoril nekaj	besed	z grofom, nato nagovoril kmete, da jim bo bral	A
Deklica je zbledela. Spomnila se je	besed,	ki jih ji je bil rekel Janez, preden se je izgubil	A
za spretno menjavanje slovenskih in nemških	besed.	Peli so jo menda vojaki, verjetno pa jo je tudi	A
dogorevajočem kresu in se sramoval svojih neumnih	besed.	»Vem, da tako mislijo tudi drugi...« je	A
denarja pa bi bil najin. Ni bilo treba veliko	besed.	Že naslednjega dne sva odšla na »kšeft.«	A
zadaviti. Izpod jeza je prišel leden šepet	besed:	»Tokrat sem te pustila pri miru...	A
Ko je tovarišica stopila v razred, je brez	besed	vzela v roke kredo in na tablo napisala velike	A
vstani in pojdi spat v svojo posteljo!« Brez	besed	sem menda skočil na tla in odšel iz sobe.Brata	A
metala iz hiše. Na Gorenjskem smo pač bolj trdih	besed	in ostrih dejanj, zato je za vsako mater dobro	A
Krave že mukajo!« Teh	besed	ne bom pozabil, pa če bi živel tristo let.Oče	A
poznali nobene milosti. Če nisi vzel njihovih	besed	resno, so drugič prištorkljali v kamro tako	A
ohranili svojemu ljudstvu... Čim prej pojdite od	besed	k dejanju!« Vidite, kako čudno se zasuče	A
Nahct ter jo predelal v slovenski jezik. Nekaj	besed	mi nikakor ni šlo na melodijo, pa sem jih kar	A
A je to prava resnica!	Besed	za pesem Triglav, moj dom nisem napisal jaz	A
prijatelj Matej Hubad. Ni bilo treba veliko	besed.	Prav na hitro sem ga pregovoril, da je šel z	A
profesor je napisal v knjigo nekaj navdušenih	besed:	»Razglednik gospoda Aljaža z Dovjega	A
starinski izraz »les«. Zdelo se mi je prav, da	besed	našega prvega pesnika nisem prestavljal.Same	A
pristal na trdnih tleh, sem tudi sam povedal nekaj	besed:	»Komaj so pretekla tri leta, odkar je	A
sem moral takoj tudi sam spregovoriti nekaj	besed.	»Ko sem se sprehajal po Kredarici, tej	A
pač takšen prijeten človek, da je znal iz dveh	besed	takšno zgodbo zarobiti, da smo ga vsi samo občudovali	A
govori, da je pač v jezi rekel nekaj neprimernih	besed	in da stojim stoodstotno za njim. Odgovora	A
cesto, v vseh pogledih. In ne vzemite teh mojih	besed	preveč žalostno!Ko se človek poslavlja, je pač	A
nekaj milijonov let!« Duh moj ni mogel prebiti	besed	Azraelovih! Omahnil sem kakor posekan hrast	A
izpregovorila niti besedice, toda v sebi je nosila	besed	na milijone.Povsod so silile na dan zaklenjene	A
stopi predme in hohnja dolgo vrsto latinskih	besed.	Bal sem se že, da zadremlje nadškof Martinus	A
obličja do obličja. Tuje uho ne sme čuti mojih	besed!	« Takoj izpregovori nadškof Martinus: »Ves dvor	A
Posavčevega pa zdaj že ne bo več k nam.« Iz teh	besed	je odmevala tiha resignacija, tiha odpoved nadam	A
ležala pred mano in ko je v spanju še celo nekaj	besed	spregovorila, katerih pa nisem umel, je prihajala	A
Gollmayr. Čulo se je v predsobi nekaj sladkih	besed	in nekaj sladkega smeha.Ko so se vrata odprla	A
gospod ji je izpregovoril nekoliko ljubeznivih	besed:	da naj preveč ne pleše, da ne bode preveč izkušnjav	A
stisnil roko ter mu izpregovoril nekaj ljubeznivih	besed.	Vsakega posebej je vodil k stolu, ki mu je bil	A
imenu visokega svojega gospoda izustiti nekoliko	besed,	ker bi se proti sklepom kongresa, ki jih je	A
bil poprej mož nad njo in nekaj brezobzirnih	besed	je bil izustil.Kaj takega gospa grofinja ni	A
Včasi bi hotel biti na njegovem mestu!« Teh	besed	grofica ni preslišala in takoj je mislila, da	A
je zagostolela: »Gospod cesar!« Sladkoba teh	besed	se že ni dala prekositi!Cesar je pristopil k	A
kaplje ne, dokler ne prekličeš ostudnih svojih	besed!	« »Kanaljo torej preklicujem!	A
Obrnila se je od njega, ker si mu naslednjih	besed	ni upala v obraz povedati: »Bretsch je pijanec	A
remišljeni naglici. Ko se je zavedela izpregovorjenih	besed,	je zopet postala rdeča kot makov cvet sredi	A
moral do dna duše sramovati izgovorjenih trpkih	besed!	V temo sibirskih rudnikov ga je vrgla cara Nikolaja	A
kri!« je opomnil kardinal hladno. »Preveč imaš	besed,	Margerita, in še te so neumestne!« Ali okrogla	A
srečna, je zamrmral nad njo nekaj latinskih	besed.	Prihitela je k prodajalkam ter zaklicala: »Žene	A
na ostajanje! Mati ne bo več požirala trpkih	besed	po hišah in tudi oče se ne bo več pehal za slabo	A
odpuščanja: »Ne štejte mi v zlo lahkomiselnih	besed,	knez Neri-Corsini!« »Izrekam vam hvalo do neba	A
umel slovenski, tudi ni umel penzionistovih	besed.	Prej kot ne pa je domneval, da mu izpregovorjene	A
zakričala: »Ne govori s študentom!« Iz teh	besed	bode častiti čitatelj sklepal, da je bil kak	A
la Ferronays je priljudno obstal: »Celo vrsto	besed,	grof Turjaški!Samo če hočete!	A
Zviti principe je opazil globoki vtisk svojih	besed.	Zategadelj je nadaljeval: »Vsakemu cvetu treba	A
kravato: »Odpustite, gospa, če ne umejem vaših	besed!	Pošten, pošten pa je vsak Neri-Corsini!«	A
temna prihodnost naša? Vi ne verujete, da se iz	besed,	ki se dado zložiti iz črk mojega ali vašega	A
plemeniti gospodje, če imate toliko poguma kolikor	besed,	kličem na boj!Cvet, ki ga je poljubila najkrasnejša	A
očeta - »menim, da niste čuli lahkomišljenih	besed,	ki jih je ravnokar izpregovoril gospod Sonce	A
deželnim stanovom ravno pred nosom.« Vtis teh	besed	je bil velik.Kakor bi bil odrezan, utihnil je	A
Ti stanovi! Veliko imajo	besed,	pa malo storé.Glej torej, da bodo pene po vrčih	A
ostala po vaši volji!« Kakor se daje iz teh	besed	Ane Rozine sklepati, imele so že tedaj v tistih	A
izpregovorili besedo zame!« »Ne bodite pregostih	besed,	Sonce, nam se mudi,« dejal je Volk Engelbreht	A
cesar Leopoldus iz nje ter najprej govoril nekaj	besed	s Caraffo, papeževim nuncijem.Potem pa je stopil	A
obhajilo! Sedaj pa prinesi vina, da bo konec	besed!	« »Enkrat si jo že spraznil, majoliko	A
kričal je Aricaga, »ker mu še nisem oprostil	besed,	s katerimi me je opsoval tisti dan, ko je tebi	A
prideš v posest svoje lastnine. In zdaj še malo	besed!	Ko to bereš, mrtev sem in prost življenja okov	A
sloni pred njim in s slastjo čuti vpliv svojih	besed.	»In vi mi ničesar ne rečete, prav ničesar?«	A
milostivi in dovolite, da izgovorim. Le malo	besed	mi teži še dušo, in takoj hočem končati!« »Govorite	A
Stari se dela, kakor da ni opazil vtisa svojih	besed.	»Prihajaš v leta, Metka, in starost je najhujša	A
svetlem vratu in spregovorila nekaj nemških	besed	konju svojemu v hvalo. Potem šele je dvignila	A
da se je moralo čuti iz naglašanja njegovih	besed,	da hoče mlademu znancu skazati visoko čast.	A
verujte mi, da ga je prisilila, v pravem pomenu	besed	prisilila, da je moral prižgati dehtečo cigaro	A
trda usoda ni ji hotela dodeliti tolažilnih	besed,	tako da ni vedela, kaj naj bi govorila njej	A
in tako glasno, da je tudi Ana umela njegovih	besed	pomen.Po bledem obrazu se ji razgrne kakor rdeča	A
. / . / stran 236 . / se je skoraj sramoval	besed,	katere so mu že bile tičale na jeziku.S povešenimi	A
medved, ki trga ovce po Blegašu. Govoril je malo	besed,	pa nobene prijazne, in na hlapce in dekle je	A
prejel od njega dosti več udarcev kot pa dobrih	besed.	Tudi sorodnik Wohlgemuet mi ni preveč polnil	A
Pripomnil je, da naj pazimo nanjo. Tudi teh	besed	sem se prestrašil, ker je bilo slabo znamenje	A
po nadležnih muhah. Izpregovorila je nekaj	besed,	katerih nisem umel, ker je bila ta nemška govorica	A
govorice, ko sta se vendar sama posluževala	besed,	da ti je bilo, kakor bi požiral zdrobljeno steklo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani