Jaz imam namreč svojo posebno metodo v gruljenju; vrag vedi, odkod mi je prišla ... Moje oči gledajo neslano, brezbarvno, uprav golobjenaivno; pričakovalo bi se, da vsak čas zvodené in se razblinijo od samega ginjenja; zaljubljena, v zadregi smehljajoča negotovost je razlita po mojem obrazu; moj glas je zlezel čez noč za dve oktavi kvišku in tam med najvišjiminotami išče šuštečih besed, polnih mesečine in solzne poezije ... Skratka, vsa moja zunanjost je podobna najslajšim Höltyjevim verzom.