nova beseda iz Slovenije
durim k obednici in postoji, ko se vrne Ana. | ANA | pride iz sobe z gitaro, sede na desni spredaj | A |
na mizo in zakrije obraz z rokami. MARTA: | Ana! | ANA po kratkem odmoru: Tetka Marta, jaz | A |
MARTA: Ana! | ANA | po kratkem odmoru: Tetka Marta, jaz tega ne | A |
MARTA: Kaj te žalosti, Anica? | ANA: | Glejte, prišel je dvakrat k meni, da bi govoril | A |
zmerom bolj bled ... MARTA: Kdo je bil to? | ANA: | Vse polno ljudi je tam doli in vendar se mi | A |
In zdaj se je vrnil ... MARTA: Poslušaj, | Ana | - ANA: Ne, - ne!Jaz nečem slišati ničesar | A |
zdaj se je vrnil ... MARTA: Poslušaj, Ana - | ANA: | Ne, - ne!Jaz nečem slišati ničesar; jaz vem | A |
storila? MARTA: A dušica, to se ti samo zdi ... | ANA: | Oh, jaz vidim dobro ...In glejte, naposled je | A |
k naši mizi: ”Kako vam je nocoj, gospodična | Ana? | “Roka se mu je tresla, ko je vzdignil kozarec | A |
težko pri srcu ... MARTA: Pomisli, Anica - | ANA: | Molčala bom, tetka Marta.Vi pravite: ”Pomisli | A |
MARTA: Ti nimaš dolžnosti; delaj po svoji volji, | Ana. | Zdaj je še zmerom čas; odreci Brošu svojo roko | A |
Jaz se bojim za svojega brata. | ANA: | Kaj je očetu? MARTA: Ti ne vidiš ničesar | A |
svojim vedenjem; on misli, da si nesrečna ... | ANA: | Moj oče misli, da sem nesrečna?Zakaj ne govori | A |
MARTA: Ti boš umorila svojega očeta. | ANA | vstane, tiho po kratkem odmoru: Tega niste | A |
tega ne vidiš ... Ti nečeš videti ničesar ... | ANA: | Jaz se ne branim; storila bom, kar zahtevate | A |
naposled, kakšna bi bila tvoja prihodnost! | ANA: | Jaz vem to, - dà, jaz vem vse to.Ne govorite | A |
Ne misli nanj. | ANA: | In to ste mi povedali tako hladno?Kakor je delal | A |
delaj svobodno; ne misli na svojega očeta ... | ANA: | Ne, ne norčujem se, gotovo ne!In jaz mislim | A |
Anica, ti si razburjena. . / . / stran 130 . / | ANA: | Od same radosti, tetka Marta.Moj ženin me bo | A |
TRINAJSTI PRIZOR Prejšnji. A l m a ALMA: | Ana, | kod hodiš tako dolgo? ANA: Odpočila sem se | A |
l m a ALMA: Ana, kod hodiš tako dolgo? | ANA: | Odpočila sem se nekoliko, - zakaj zdaj se prične | A |
ALMA: Ti si vesela, kakor se vidi. | ANA: | In kako!... Katere pesmi boš pela, Alma? | A |
poje: ”Žaluj, žaluj, srcé močnó ...“ ALMA: | Ana, | meni se zdi, da tvoja radost ni naravna. | A |
Ana, meni se zdi, da tvoja radost ni naravna. | ANA: | Ali dušica, - kaj pa je na svetu naravno!... Ta | A |
okno potrkam gredoč -“ Kaj misliš? MARTA: Ali | Ana! | ANA: Oprostite, tetka Marta, ta je malo razposaj | A |
MARTA: Ali Ana! | ANA: | Oprostite, tetka Marta, ta je malo razposajena | A |
Ani: Ali se ne odpravljate morda na vrt? | ANA: | Takoj. ANA, MARTA in ALMA odidejo skozi | A |
ANA: Takoj. | ANA, | MARTA in ALMA odidejo skozi obednico. | A |
Ti si me iskala? Kje je | Ana? | In Broš? | A |
vidite pred sabo, - brez hinavstva na obrazu. | ANA | in ALMA, za njima nekateri drugi gostje, | A |
tudi ne preklinjajte me ... Ne preklinjaj me, | Ana, | da sem grešil brez srca nad teboj.Dati ti ne | A |
... | ANA: | Kaj vam je oče, - umirite se ...Oče! - | A |
Zdaj ste čuli, - greh se ne da izbrisati. | ANA: | Oče, - vzdramite se!... Kaj delate? | A |
... DOLINAR: Gospodična | Ana | - ali ga ne razumete?! MARTA: Pustite jo | A |
bodo malo bolj tiho ... RUDA, BROŠ, MARTA in | ANA | odidejo v desno sobo v ozadju. DOBNIK in | A |
BROŠ: Eh, - prosim vas ... In gospodična | Ana | je zadovoljna ... Ubožica, - živela je kakor v | A |
dol! In vas, gospod Dolinar, kliče gospodična | Ana! | Zmenite se zanjo! | A |
življenja; kadar odgori, potem se odpočijem. | ANA | iz ozadja. ŠESTI PRIZOR Prejšnji | A |
ŠESTI PRIZOR Prejšnji. A n a | ANA: | Prijatelj Ivan, rada bi plesala z vami. DOLINAR | A |
DOLINAR hladno: Na uslugo, gospodična. | ANA: | Če boste plesali, kakor govorite, bo najin ples | A |
DOLINAR: Nisem najboljše volje, gospodična. | ANA: | Razvedrili se bote.Jaz se namreč možim, gospod | A |
Po plesu. | ANA, | DOLINAR, ALMA, KOŽELJ odidejo. RUDA osorno | A |
- | ANA | iz ozadja. ENAJSTI PRIZOR R u | A |
ENAJSTI PRIZOR R u d a. A n a | ANA: | Ali ste me klicali, oče?- Glejte, zdaj sem vesela | A |
vesela, kakor ste želeli. RUDA k nji, hitro: | Ana, | - oprosti mi, dete moje! ... ANA: Kaj zahtevate | A |
oprosti mi, dete moje! ... . / . / stran 143 . / | ANA: | Kaj zahtevate od mene, oče?Ali nisem storila | A |
kar je potrebno? RUDA: Ne morem te prositi, | Ana, | da pozabiš - na svojo nesrečo in na mojo krivdo | A |
da bi mi oprostila kakor svojemu očetu. Ali | Ana, | ne zgražaj se, kadar se boš spominjala name | A |
podobno opravičevanju, in opravičevati se nečem ... | Ana, | ne odreci mi ene solze, kadar - - prekine se | A |
Bog s teboj torej, dete moje. | ANA: | A jaz sem vesela, oče; kako govorite?!- Glejte | A |
angel moj, daj, da vidim še enkrat tvoje oči. | ANA: | Jaz bom srečna, - samo da ste srečni vi.Oprostiti | A |
RUDA: Tvoj obraz se je spremenil, Anica. | ANA: | To je od plesa, oče - in glava me boli, - to | A |
se obračaš od mene ... . / . / stran 144 . / | ANA | glasno in močno: Oče, - vse sem vam dala in | A |
Bog te čuvaj! | ANA: | Kam pojdete, oče? RUDA: Počivat, dete moje | A |
TRINAJSTI PRIZOR A n a. D o l i n a r | ANA: | Kaj se godi z mojim očetom? DOLINAR burno | A |
Bog mi je priča. | ANA: | Kaj vam je, gospod Dolinar? DOLINAR: A zdaj | A |
in brez doma ... Kamorkoli pojdete, gospodična | Ana, | - spominjajte se name; nihče vas ni ljubil tako | A |
ni ljubil tako, kakor sem vas ljubil jaz ... | ANA: | Zdaj ne govorite več tako z menoj, gospod Dolinar | A |
roki pojdeš z mano do slave, do razkošja - | ANA: | Vsa moja sreča je za mano; pred mano je prazno | A |
prste. Sploh je moj karakter jako srečen, - | Ana, | ti boš zadovoljna z menoj ... Oj Anica, - nikar | A |
Pleša ne dokazuje ničesar. | ANA: | Pustite me ... mene je strah ... DOBNIK iz ozadja | A |
od ljubezni ... objamem te do omedlevice ... | ANA: | Pojdite stran ... stran ...Oba v obednico. | A |
DOBNIK: Kakor že hočete ... Naposled, - | Ana | se je hotela darovati na vsak način za njegov | A |
je počivat, ker je bil utrujen. ALMA: Kje je | Ana? | ANA hitro iz ozadja. BROŠ za njo. | A |
počivat, ker je bil utrujen. ALMA: Kje je Ana? | ANA | hitro iz ozadja. BROŠ za njo. | A |
B r o š. G o s t i in M a r t a pozneje | ANA: | Rešite me tega človeka ... Dolinarju: Jaz ne | A |
Ne prestraši se, Anica, tvoj oče je mrtev. | ANA | obstoji s povešenimi rokami, po kratkem odmoru | A |
politično delovanje ... MAK med vrati obednice: | Ana! | DVANAJSTI PRIZOR Prejšnji. | A |
bliže in bliže s koraki šumečimi ... | Ana, | Anica, ljubica moja, to je najina duša, Anica | A |
... . / . / stran 65 . / Don Juan in donna | Ana | sta hodila po aleji, v srcu žalost neizmerno | A |
in smejala sta se glasno don Juan in donna | Ana | ... Zora vstaja na izhodu - Anica, podaj | A |
prekleti mu blodi se svet. . / . / stran 5 . / | ANA | Kadar Ana po trgu gre, kakor mesec v polnočni | A |
blodi se svet. . / . / stran 5 . / ANA Kadar | Ana | po trgu gre, kakor mesec v polnočni ogradi trabantje | A |
polnočni ogradi trabantje ji zvesti slede. Kadar | Ana | po gozdu gre, vsi studenci in breze in bukve | A |
in breze in bukve manj glasno šume. Kadar | Ana | po logu gre, v pas in oči vse cvetlice pred | A |
vse cvetlice pred njo in za njo zarde. Ah, | Ana, | ti pomlad in sonce, ah, Ana, in kdor je s tebó | A |
njo zarde. Ah, Ana, ti pomlad in sonce, ah, | Ana, | in kdor je s tebó ‒ a jaz pojdem in v duši norčujem | A |
damoli si, si, na hunam kraji hrabenča vidim | ana | jazbeca: jazbec mora strafan bit′, döčva mora | A |
pred predstavnike novega evropskega reda. No, | Ana | Frank sicer pravi, da kljub vsemu ni nehala | A |
ponvi. Oče pa je dobre volje in reče mami: ‚ | Ana | se ženi.’ži no’ je rekla mama, ‚takó stara | A |
Kasneje mi je sam povedal. ‘Ne zameri, | Ana, | ’ je rekel, ‘toda takrat si bila ti še kuhana | A |
smejemo: pametni neumnim, neumni pametnim. | Ana | se smeje meni, jaz pa njej.« »Prav nič | A |
globoko pogleda ter ljubeznivo, a odločno reče: » | Ana! | Pošta mora naprej!« | A |
dvigne prst; reče toplo, dobrohotno karajoče: » | Ana! | To je pa naša vojska! ...« | A |
brekarica si briše solze in gleda za njo. »No, no, | Ana! | « jo očka Orel bodrilno treplja in jo vleče proti | A |
skloni glavo in seže s predpasnikom v oko. » | Ana! | ...« karajoče reče očka Orel in jo ljubeznivo | A |
počasi okrene k ženi in jo prime za roko: » | Ana! | Šla bova ...« | A |
zapre vrata za njim in se naglo vrača k mizi. » | Ana! | Luč so že videli!« s pomirjevalnim glasom pokara | A |
je prišel ravno o pravem času, kajti kuharica | Ana | se je bila tako globoko zamaknila v pozemske | A |
pijanosti je izginila iz njegovega glasu. » | Ana | Jelenko izpove, da je Marija Drajnar iztaknila | A |
Kristusu na križu oči in se tako storila nevidna. | Ana | Jelenko nadalje izpove, da je Marija Drajnar | A |
obraz, kot bi imela koga drugega pod svojo kožo. | Ana | Jelenko je bila priča tudi takrat, ko je Marija | A |
kamnov in dehnili vanje, nastala je nevihta. | Ana | Jelenko in Marija Drajnar nista krivi samo za | A |
nista krivi samo za stike s hudobnimi močmi. | Ana | Jelenko v preiskavi, v stopnji dokazovanja, | A |
odsekal, so sušile gade in krastače. Zaenkrat | Ana | Jelenko še ni izpovedala, na kak način je prišlo | A |
huda toča. Omenjene vešče, ki jih je naštela | Ana | Jelenko ob priliki ostrega zaslišanja, je treba | A |
treba takoj vključiti v preiskovalni postopek. | Ana | Jelenko je imela hudega duha, ki mu je bilo | A |
nevihta s točo. V noči Svetih treh kraljev je | Ana | Jelenko še v družbi neke osebe, ki ji ne ve | A |
razpelom razpihovala človeške kosti v vse vetrove. | Ana | Jelenko nadalje prizna, da se je od neke Marjete | A |
kot moja babica. Moja babica se je imenovala | Ana | Jelenko. Ona je skupaj z Luegendorferjevo učila | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |