Kadar bom pri oknu stala, gledala za tabo, dragi - obledela, ah, bo zora od bridkosti v mojem srcu ...“ Sonce se je dvignilo; in v tem hipu je vzdrhtelo rosno listje v tihem smehu; zasmejale so se rože ob aleji; in od smeha, od neskončne veselosti so se tresli jezuitje pod zelenim baldahinom; svetle solze na obrazu gledala sta si v oči in smejala sta se glasno don Juan in donna Ana ... Zora vstaja na izhodu - Anica, podaj mi róko in obriši solzno lice, smejva se kot onadvá.