Sklonil se je nižje, da bi povedal nekaj drugega, a nato je umolknil in odšel. Srečala sem ga na stopnicah ... Ah, meni je težko pri srcu ... MARTA: Pomisli, Anica - ANA: Molčala bom, tetka Marta. Vi pravite: ”Pomisli“ -- ”to je potrebno“ - ”to je tvoja dolžnost“ - in jaz vam ne morem odgovoriti.