Zastonj tolažba! mogoče ne bó Vtešiti mu želje po meni goreče; Da nanje naslonim ko nekdaj glavó, Saj óno ne najde brez mene sreče! Le pojdi od mene, le pojdi molčé, Saj ti ne brani nobena sila; Če ni ti sedaj v očesu solzé, Po meni jih boš obilo še lila! ‒
Popotne pesmi II Domú iz tujega si kraja Želim in vedno želel bom; In vender ‒ žalost me obhaja, Ko mislim nate, mili dom!