Zmerom še mi je težkó, če pomislim, da bi moral udinjati ponosno lepota, ki je moja lastnina, v službo tolstih, po pivu smrdečih ljudi in hudó mi je do smrti, če se spomnim na svoje sentimentalneverze in na ure, ki so jih porodile. Ali to je škodljiva slabost - tudi zadnja svetla mesta bo treba zamazati, če hočem živeti kakor mnogoteri drugi ljudje, ki jim je dobro in ki so v milosti pri Bogu in pri ljudeh. Ni na svetu bolj odurnega od klovna, ki se še ni otresel vsega ponosa in poslednjih ostankov sentimentalnosti.