še (3.201-3.300)

bi umrl. . / . / stran 53 . / Ne, jaz nočem	še	umreti Ne, jaz nočem še umreti, saj imam očeta	A
53 . / Ne, jaz nočem še umreti Ne, jaz nočem	še	umreti, saj imam očeta, mater, saj imam še brate	A
nočem še umreti, saj imam očeta, mater, saj imam	še	brate, sestre, ljubico, prijatelje; ne, jaz	A
sestre, ljubico, prijatelje; ne, jaz nočem	še	umreti. Ne, jaz nočem še umreti, saj še sije	A
prijatelje; ne, jaz nočem še umreti. Ne, jaz nočem	še	umreti, saj še sije zlato sonce, saj mladost	A
nočem še umreti. Ne, jaz nočem še umreti, saj	še	sije zlato sonce, saj mladost me drzna spremlja	A
saj mladost me drzna spremlja, saj so cilji	še	pred mano; ne, jaz nočem še umreti. Kadar pa	A
spremlja, saj so cilji še pred mano; ne, jaz nočem	še	umreti. Kadar pa ne bo nikogar, staršev ne,	A
močnih dušah naj odseva. In kadar delavnike	še	odšteva in naše delavce še podkupuje, naj eno	A
In kadar delavnike še odšteva in naše delavce	še	podkupuje, naj eno vaše srce ne vzdrhteva, naj	A
žarijo, žarijo, plavajo sredi mrzle modrine, ah,	še	trenutek, in ugasnijo. Tiha je vas sredi doline	A
je skednjem strehe in divjalo in divjalo in	še	oreh je izrulo. Pa nenadoma je prišlo kakor	A
In Torkar reče sinu: „Vsadi oreh, o, mogoče	še	dočakaš, kar nekoč sem čakal jaz.”‒	A
veselih ljudi. Tropa vojakov s puškami gre, a	še	ti se nad mrliči zgroze ‒ kako da bi mogli streljati	A
temino široke noči, . / . / stran 75 . / le duša	še	čaka, da pride On mimo, te srce še čaka, da	A
le duša še čaka, da pride On mimo, te srce	še	čaka, da izpregovori. Vse je odeto v tišino	A
Revolucija Pravzaprav naj bil bi to problem in	še	najbrže zelo kočljiv, toda, če je to, kar naj	A
včeraj bratje pali, danes in mogoče jutri bomo mi	še	stali. Silna burja, močna burja v bore zavihrala	A
širok je ocean in šum njegovih valov hladan, a	še	strašnejši mir njegov, kot veter ne prši valov	A
njihovih očeh ni več oči, v njihovih očeh le	še	ogenj gori, ubija in v smrti združuje ljudi	A
je legla na pot jesenskega večera. Na ulici	še	samuje napis in živordeči lepaki, skozi tem�	A
molčal!” In ničesar ni tu v tolažilo, sonce	še	to travo bo požgalo, in še sonce, sonce bo ugasnilo	A
v tolažilo, sonce še to travo bo požgalo, in	še	sonce, sonce bo ugasnilo, le srce, to zvesto	A
more spati opolnoči. Samo črna cipresa šumi	še,	na belem grobu angel kleči, v polsvetlobi temnijo	A
ugašajo ob zarji iznad pogorja ... Pa je pólnoč	še,	pa je pólnoč še in jih moram prižgati, da v	A
iznad pogorja ... Pa je pólnoč še, pa je pólnoč	še	in jih moram prižgati, da v tej sivi kraški	A
moram prižgati, da v tej sivi kraški hiši nam je	še	ostati. V temen plašč zavit jih v burjo govorim	A
da mogel bi umreti, tiho potopiti se v temo,	še	enkrat kot zvezda zažareti, onemeti, pasti v	A
................................ 152 Ko sem	še	v janki skakal ............................	A
.............................. 166 Le nocoj	še,	luna mila .................................	A
......................... 193 Moja dekle je	še	mlada .....................................	A
zdrava ostani Adijo, pa zdrava ostani, podaj mi	še	enkrat roko, pa name nikar ne pozabi, četudi	A
se dni. Ločiva se, zdrava ostani, podaj mi	še	enkrat roko, spomin pa mi v srcu ohrani, četudi	A
nosila, kakor da b′ ti sama bila, saj se k′tera	še	dobi, ki je lepša kakor ti. K′teri ima visoke	A
priklanjajo. O, le naprej, o, le naprej, dokler je	še	vetra kej. Barčica po morju plava, jadra se	A
tiste potolkla, bom drugih nabral. »Pa nisem	še	stara čez petdeset let, da b′ mogla jaz tebe	A
Zdaj moram v boj krvav. Daj rožmarina lepega	še	šopek mi v pozdrav. Ko puške bodo pokale, na	A
slovo. Zima pa grob moj s snegom odene, v snegu	še	nežno cvetje ne zvene. Roženkravt, nagelj, vrh	A
vodo, sem strgal nove čeveljčke, zdaj bom pa	še	svoje noge. Po vasi ljubček prižvižglja in znamenje	A
prosila je: »Le pusti me živeti, rada bi živela	še,	se z vodico igrala.« Dekle b′lo je usmiljeno	A
Trgaj mi rožice, delaj mi pušeljček, če si	še	dekle za mé. »Jaz pa že rož′ce natrgane imam	A
tavžent sreč, men′ pa bo druga všeč, tebi pa bo	še	žal, meni pa nič. Dekle, povej, povej Dekle	A
Dekle, povej, povej Dekle, povej, povej, al′ me	še	ljubiš kej? Al′ me še ljubiš kej, to mi povej	A
povej, povej, al′ me še ljubiš kej? Al′ me	še	ljubiš kej, to mi povej. »Jaz ti pa to povem	A
mi povej Dekle, to mi povej, al′ se spomniš	še	kej, kaj sem dejal, ko pod oknom sem stal?	A
omoži se, čakaj ti na me, eno leto, dve al′ tri	še	čakaj me! »Omožila se bom, zapustila te bom	A
večer, ljubo dakle, al′ si se naspala že? »Jaz	še	ur′ce nisem spala, sem koj mislila na té.«	A
božja roka naju je ločila, sam Bog ve, al′	še	kdaj se vidiva. Oj, le enkrat še v svojem bi	A
Bog ve, al′ še kdaj se vidiva. Oj, le enkrat	še	v svojem bi življenju jaz rada vid′la svoj′ga	A
spala, ko sem tebe previjala, kolk′ noči pa	še	ne bom, ko tebe vid′la več ne bom.« En glažek	A
kupil, bom trte sadil, prijat′lje bom vabil,	še	sam ga bom pil. Sladko vince piti to me veseli	A
zahajal k prijat′lom je pivskim. Pred smrtjo	še	enkrat je kupico vzel, zahvalil se Bogu, tako	A
se Bogu, tako je zapel: »Oče nebeški, glej,	še	ta kozarček zdej, hvalo bom vekomaj, vekomaj	A
Kako bom soldat, sem fantič premlad, ne morem	še	puške držat′. Pri fari zvonovi že milo pojo	A
godrnja, včasih pa, kjer me vid′, prav′: »Le	še	prid«. Fantje se zbirajo Fantje se zbirajo	A
glej, kak′ mimo gre Glej, glej, kak′ mimo gre,	še	ne pogleda me, še ne pogleda me, zavber dekle	A
Glej, glej, kak′ mimo gre, še ne pogleda me,	še	ne pogleda me, zavber dekle. Štumfke ima prav	A
mamica moja in prepevali haji, hajo. Ko sem	še	majhen bil, sem bil z′lo vesel, sem večkrati	A
mamica, oh, da našel bi . / . / stran 91 . /	še	enkrat oba, da našel bi jo spet, mamico svojo	A
vzel? Mežnar je že dan zazvonil, jaz se nisem	še	naslonil, ne naslonil ne naspal, še sam ne vem	A
se nisem še naslonil, ne naslonil ne naspal,	še	sam ne vem, kam b′ glav′co dal. Furmani po cest	A
ci rezgetajo, treba bode furati, al′ jaz sem	še	pri ljubici. Hribčki, ponižajte se Hribčki	A
tebe pričakujem ‒ haha! Zakaj molčiš, morda	še	spiš? Pa mam′ca odprejo duri, jo Jurij koj odkuri	A
vinski brat, pijem ga zmeraj rad, pil sem ga,	še	bom pil, dokler bom živ. Kadar pa umrl bom,	A
milo se jokala: »Vstani gor, ljubi mož, pil ga	še	boš.« Jaz sem zmeraj mislil Jaz sem zmeraj	A
pa pisar, vsak m′ je gospodar, včasih nimam	še	cigar. Jaz sem zmeraj mislil, da se ženil bom	A
srček boli, ker ta lanski moj fantič pozabljen	še	ni. Pozabljen bi bil, ko b′ tak luštkan ne bil	A
fantič zdaj vesel, ki je to prepeval, da bi	še	enkrat zapel, kratek čas nam delal. Hitro hitro	A
da je ne pustim, te kapljice žlahtne, dokler	še	živim. Bom pametno pil, ne kaplje razlil in	A
dve, ko sonca dva, oh, zdaj pa ... Le pod menoj	še	biva mir, krog mene pa ga ni nikjer; srce le	A
pa sem šov! . / . / stran 153 . / Ko sem	še	v janki skakal Ko sem še v janki skakal je	A
stran 153 . / Ko sem še v janki skakal Ko sem	še	v janki skakal je prav luštno b′lo, kol′ca sem	A
je zrastel ženi rožiček. Jav, jav, kaj bi	še	d′jal, jav, jav, nič ne bom d′jal. Lani sem	A
sem ga težko dobila, rajši ga domov peljam,	še	bolj ga bom ljubila. Žgance mu bom skuhala,	A
mu bom skuhala, z ocvirki zabelila, če bo pa	še	to premal′, še mleka bom dolila. Le dol se	A
z ocvirki zabelila, če bo pa še to premal′,	še	mleka bom dolila. Le dol se usedi, kaj boš	A
hojladrijadrija ... Če se usedem, pa zaspim in	še	zajtrk zamudim, hojladrijadrija ... Oj, zdaj gremo	A
mir zadobim. . / . / stran 167 . / Le nocoj	še,	luna mila Le nocoj še, luna mila, razsvetljuj	A
stran 167 . / Le nocoj še, luna mila Le nocoj	še,	luna mila, razsvetljuj mi pot temno, z ljubo	A
vstani, če mi spavaš že; stisni z mehkimi rokami	še	enkrat me na srce. Še enkrat ljubezen piti iz	A
stisni z mehkimi rokami še enkrat me na srce.	Še	enkrat ljubezen piti iz oči, iz ust mi daj,	A
daj v slovo se poljubiti, bogve, al′ te bom	še	kdaj! Lepa naša domovina Lepa naša domovina	A
ti si moj!« Več ne veš in več ne pomniš, kar	še	jaz tak′ dobro vem? Tak povej, zakaj prelomiš	A
nevesta, pa postala si nezvesta, bi te mogel	še	ljubit′? Pojdi, pojdi se solit!	A
Majol′ka ... Tud′ sosed naj	še	pije, da sladko vince užije. Majol′ka ...	A
Majol′ka ... Če Bog da, spet veseli	še	večkrat bomo peli: Majol′ka, majol′ka, majol	A
Zakaj se ne bi imeli, radi ...	Še	se bomo imeli, radi ... Saj smo vsi še mladi,	A
Še se bomo imeli, radi ... Saj smo vsi	še	mladi, mladi ... Mi, Slovenci, vinca ne prodamo	A
damo. . / . / stran 194 . / Moja dekle je	še	mlada Moja dekle je še mlada, ja, ja, ima komaj	A
. / Moja dekle je še mlada Moja dekle je	še	mlada, ja, ja, ima komaj šestnajst let. Še štir	A
še mlada, ja, ja, ima komaj šestnajst let.	Še	štir′ leta jo bom čakal, ja, ja, da bo stara	A
dala, Tirolka mu je pušeljc dala, pa naj mu	še	zdravila da. Oj, za bolezen so zdravila, oj	A
stran 202 . / Debele ne maram, je polna masti,	še	goska pretolsta mi prav ne diši. Presuhe ne	A
ker kača je kač, saj nočem zgubiti prezgodaj	še	hlač. Prelepe ne maram, se rado zgodi, da drugim	A
dom, poljub ti dala bom, da boš ta drugi dan	še	bolj zaspan. Post′ljo postlala bom, pri teb	A
luštno je. Na planincah sonce sije, ko dolince	še	megla krije. Pastir pa prav′: juhe, juhe! na	A
zbirajo, v Laško marširajo. Puške že pokajo, nam	še	nič hud′ga ni. Sabljice se blišče, kri pa preliva	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani