še (3.301-3.400)

Tralala, lalala ... Sav′ca in Drav′ca sta lepe vode,	še	lepš′ je moj deklič, k′ ne morem do nje. Ko	A
fantič moj. »Kako ti bom odpirala, saj nisem	še	večerjala, večerjala nocoj, fantič moj.« Z levico	A
ški šegi vrsk-vrsk. Lepi so fantje ribn′ški,	še	lepši so pa rakitn′ški, pred cerkvijo stal′	A
Ljubila si me, pa me nisi zares, si zraven	še	druge štimála, oh, kol′ko noči sem pod okencem	A
oja, vstani, preljub′ moj mož, oja, pil ga	še	boš. Oj božíme Oj božíme, oj božíme tele dolince	A
prižgala si. Oj, deklica, ko pridem zdaj,	še	šopek mi rdeč podaj! Če v družbi bivam al′ sem	A
tidreja ... Če očka prav′jo sedemsto, tidreja ...	še	mat′ naj kaj primaknejo, tidreja ... Stopimo torej	A
prav′jo: »Nič ne dam, tidreja ... ker majhnih	še	zadost′ imam.« Tidreja ...	A
darujem, kar imam, roke, glavo, srce, otrok sem	še	in kar ti dam, dar majhen je za té. Gotovo več	A
Gotovo več bi dal ti rad, pa majhen sem sedaj in	še	preslab in še premlad, da bi veljal ti kaj.	A
ti rad, pa majhen sem sedaj in še preslab in	še	premlad, da bi veljal ti kaj. Otok bleški	A
Pa jaz pa ti pa židana marela Rompompom,	še	ne gremo domov, rompompom, še ne gremo domov	A
marela Rompompom, še ne gremo domov, rompompom,	še	ne gremo domov, rompompom, še ne gremo domov	A
domov, rompompom, še ne gremo domov, rompompom,	še	ne gremo domov, rompompom, živio. Pa jaz pa	A
pesem je preč, pa ne znamo je več, kdor hoče	še	pet′, mora s kraja začet′. Hojladrija ... hojladrom	A
pred teboj. Obriši si solze, veselo zapoj,	še	danes grem v farovž s teboj. Pod klančkom sva	A
Kjerkol′ sem hodil, kjer sem bil, pa takšne nisem	še	dobil, da b′ b′la tak mil′ga ličeca in srca	A
fantič, prišel in zmešal ji glavo, seno bi	še	grabila, srce bi mirno b′lo. Po gorah grmi	A
Ribam srca vsem igrajo, da skakljajo nad vodo;	še	valovi šepetajo in šumljajo med sabo. Tukaj	A
je trnovska fara Prav lepa je trnovska fara,	še	lepši je trnovski zvon. Lepo mi poje ta trnovski	A
trnovsko lepo vas. Prav lepi so trnovski fantje,	še	lepše so Trnovčanke. Prav luštno je polet′	A
Prešmentane citre, tak milo pojo: so mene zvabile,	še	tebe bojó, prav zares. Pridi, Gorenj′c, z mrzle	A
/ stran 309 . / njih roké si spone, ki jih	še	težé! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj	A
vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Nazadnje	še,	prijat′lji, kozarce záse vzdignimo, ki smo zato	A
bom trgala, srca so nedolžnega, naj z menoj	še	uživajo mir, ljubezen, svobodo. Se davno mrači	A
Se davno mrači Se davno mrači, moj′ga fanta	še	ni, kaj dela, kaj dela, da tol′k′ se mudi?	A
vzel je slovo. Že lun′ca sveti, moj′ga fanta	še	ni, znabiti nezvest je, za drugo gori. Snoč	A
Snoč′ je bil ... Danica blešči, pa ga vendar	še	ni, ne bodo ga vid′le več moje oči. Snoč′ je	A
in kislo drži, ta štajerski fantič pač ni.	Še	ptičke v grmovju se vesele, še rož′ce cvetijo	A
fantič pač ni. Še ptičke v grmovju se vesele,	še	rož′ce cvetijo lepo, zakaj pa bi štajerski fantič	A
ojladrija, hojladrom, od svoje ljub′ce grem domov.	Še	prej se bom na vas podal, zelen klobuk na glav	A
ljati ne dr′gej. De buom jest Urban pri vas	še	bolj poznan, le-tu vam zdej povejm, k′ nej znanu	A
Sonce zgodaj gori gre, dekleta jokajo, bi rade	še	ležale, pa vstati morajo. Sonce pozno doli gre	A
že poješ, ptička moja, pesem to lepo, ko pa	še	zunaj zima kima: Cicicicido. Sinička se je zasmejala	A
cvetje je rahlo, čez noč se ospe; a žal je	še	meni po njem, o dekle! Tam doli po polju pa	A
srca. Vsak naj propade, kdor rod svoj taji,	še	zemlja ne pije njegove krvi. Sneg za to leto	A
vesel, zeb′ca zapela, s parne zletela: »Nis′ me	še,	mrazek ti, vzel!« Slišiš po gaju prepevati tam	A
poljubila ga srčno. Men′ pa dala si levico, pa	še	to tako hladno. Mila luna je sijala, v bled	A
zredili, učili prav lepo. Naj vam roko zdaj podam	še	za slovo, nemara v vojski zgubil življenje bom	A
noč preživet′. Angelček, varuh moj, varuj me	še	nocoj, varuj me še nocoj, angelček moj! Stara	A
Angelček, varuh moj, varuj me še nocoj, varuj me	še	nocoj, angelček moj! Stara mati, oj, ne šivaj	A
varuj mene ti nocoj. . / . / stran 373 . /	Še	kikl′co prodala bom Še kikl′co prodala bom	A
. / stran 373 . / Še kikl′co prodala bom	Še	kikl′co prodala bom, za sladko vince dala bom	A
grem domov, ne grem domov, sem žejna premočno.	Še	jančico prodala bom, za sladko vince dala bom	A
grem domov, ne grem domov, sem žejna premočno.	Še	čeveljčke prodala bom, za sladko vince dala	A
Ne grem ... . / . / stran 374 . /	Še,	še en krajcarček ′mam Še, še en krajcarček	A
Ne grem ... . / . / stran 374 . / Še,	še	en krajcarček ′mam Še, še en krajcarček ′mam	A
stran 374 . / Še, še en krajcarček ′mam	Še,	še en krajcarček ′mam, še, še en krajcarček	A
stran 374 . / Še, še en krajcarček ′mam Še,	še	en krajcarček ′mam, še, še en krajcarček ′mam	A
krajcarček ′mam Še, še en krajcarček ′mam,	še,	še en krajcarček ′mam, en krajcarček ′mam, da	A
krajcarček ′mam Še, še en krajcarček ′mam, še,	še	en krajcarček ′mam, en krajcarček ′mam, da ga	A
da me v mesto pelja, kjer je ljub′ca moja.	Še,	še en krajcarček ′mam, še, še en krajcarček	A
me v mesto pelja, kjer je ljub′ca moja. Še,	še	en krajcarček ′mam, še, še en krajcarček ′mam	A
je ljub′ca moja. Še, še en krajcarček ′mam,	še,	še en krajcarček ′mam, en krajcarček ′mam, da	A
ljub′ca moja. Še, še en krajcarček ′mam, še,	še	en krajcarček ′mam, en krajcarček ′mam, da ga	A
mamici dam, da mi kamro odpre od ljub′ce moje.	Še,	še en krajcarček ′mam, še, še en krajcarček	A
dam, da mi kamro odpre od ljub′ce moje. Še,	še	en krajcarček ′mam, še, še en krajcarček ′mam	A
od ljub′ce moje. Še, še en krajcarček ′mam,	še,	še en krajcarček ′mam, en krajcarček ′mam, da	A
ljub′ce moje. Še, še en krajcarček ′mam, še,	še	en krajcarček ′mam, en krajcarček ′mam, da ga	A
zinka zgodaj vstala Ter′zinka zgodaj vstala,	še	poprej ko sončece. Na okno se je usedla, svoj	A
Tako m′ je snoč govoril, kakor bi slovo jemal.	Še	en pušeljc bom nar′dila za to rajžo žalostno	A
390 . / Ne udajaj se, ne omoži se, eno leto	še	počaj na me. »Kak′ bi čakala, kak′ bi čakala	A
Kozarce si nalijmo ... Zdaj trčimo	še	sebi, živi naj vse nas Bog! Kot sonce žarko	A
Sem jih trgala, v vence spletala, dokler sem	še	mlada b′la. Dokler sem še mlada bila, lepe gvante	A
spletala, dokler sem še mlada b′la. Dokler sem	še	mlada bila, lepe gvante sem nosila. Zdaj pa	A
rož′ce moje »Venite, rož′ce moje, oh, kaj bi	še	cvetele, oh, kaj bi še cvetele, venite ve z	A
rož′ce moje, oh, kaj bi še cvetele, oh, kaj bi	še	cvetele, venite ve z menoj.« Povej nam, dekle	A
rožice vse. »Venite, rož′ce moje, zakaj bi	še	cvetele, zapustil fant je mene, venite ve z	A
Prelepa je cvancgar′ca, k′ tak lepo žvenklja,	še	lepši je dekle, k′ me rada ima. Gorjanska dekleta	A
kar živi, pa moje srce vendar ni. Kako bi	še	veselo b′lo, pa preveč je razžaljeno. Razžalil	A
ki bom ga zapustila. Pa nisem vseh potrgala,	še	mal′ sem jih pustila za tist′ga moj′ga fantiča	A
mene preč, ni veselja moj′ga več. Dokler sem	še	mlada bila, žido sem nosila; zdaj pa v skrinji	A
draga, ko notri prebivam le sam. En trošt pa	še	vedno imam, da dolgo ne bodem več sam, dobil	A
Kakor da bi kamen v vodo potopila. Kamen,	še	ta kamen v vodi se obrne, le mladost se moja	A
molčí, nikomur nič ne govorí. Star sedemnajst	še	komaj let zaničeval že ves sem svet, in vem	A
več. Tiho, le tiho, ljubica, da tega ne zvejo	še	mamica, da tega ne zvejo še drugi ljudje, da	A
da tega ne zvejo še mamica, da tega ne zvejo	še	drugi ljudje, da nisem za tvoje srce. Po vrtu	A
tudi dosti nageljov imam: lepo mi cveté, pa	še	lepši dišé, kako jih bom duhal, ker sem le sam	A
nam korajžo da. An glažk al′ pa tri, to nam	še	nč ne stri. An glažk al′ pa šter′, to nam je	A
godrnja, včasih pa, kjer me vid′, prav′: »Le	še	prid′!« [ Bled ] Gormani že peljejo Gormani	A
dekle obljubljeno? Jest nemam žene zaročene,	še	manj pa ljubce obljubljene: meni so dale ga	A
Nič, nič, nič ti men′ ne daj, samo le prid′	še	kaj, samo le prid′ še kaj! Nič, nič, nič ti	A
ne daj, samo le prid′ še kaj, samo le prid′	še	kaj! Nič, nič, nič ti men′ ne daj, samo le prid	A
Nič, nič, nič ti men′ ne daj, samo le prid′	še	kaj oj vsak večir! Proč, proč, proč se ti pober	A
Ljubezen je bila Ljubezen je bila, ljubezen	še	bo, ko tebe in mene na svetu ne bo! [ Kranjska	A
pa ni. Tirolka ti je pušeljc dala, pa naj ti	še	zdravila da! Moja kosa je križavka Moja kosa	A
ljubil: uju, ju, jujhuhó, jagra več ne bo!	Še	žerjavi in jerebi so bili pr′ pogrebi: uju,	A
mi, saj že zadosti spala si!« »Nič se nisem	še	naspala, ker sem skrbno premišljala, kdo je	A
bom soldat, k′ sem pobič premlad, k′ ne morem	še	puške držat! Pri fari zvonovi že milo pojo,	A
pšenico rumeno: kdaj, ′bogi kmetič, ti bogat boš?	Še	je prišla neka hujši zvir, prišla je mačka z	A
pšenico rumeno: kdaj, ′bogi kmetič, ti boš bogat?	Še	je prišla neka hujši zvir, prišel je zajc z	A
pšenico rumeno: kdaj,′bogi kmetič, ti bogat boš?	Še	je prišla neka hujši zvir, prišla lesica je	A
pšenico rumeno: kdaj, ′bogi kmetič, ti bogat boš?	Še	je prišla neka hujši zvir, prišel je volk z	A
pšenico rumeno: Kdaj, ′bogi kmetič, ti bogat boš?	Še	je prišla neka hujši zvir, prišel je medved	A
pšenico rumeno: kdaj, ′bogi kmetič, ti bogat boš?	Še	je prišla neka hujši zvir, prišel lev je z levčeti	A
kmetič, ti bogat boš? . / . / stran 93 . /	Še	je prišla neka hujši zvir, prišel je komar s	A
pšenico rumeno: Kdaj, ′bogi kmetič, ti bogat boš?	Še	je prišla neka hujši zvir, prišel je Juri s	A
Se davno mrači Se davno mrači, mojga pobča	še	ni: kaj dela, kaj dela, da tolko mudi? Snoč	A
vzel je slovo. Že lunca sveti, mojga pobča	še	ni, znabiti nezvest je, za drugo gori. Danica	A
za drugo gori. Danica blišči, pa ga vendar	še	ni; ne bodo ga vidle več moje oči. Je mene zapustil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani