nova beseda iz Slovenije
vendar še vse drugačne dileme. | Odnos | med razvitimi in nerazvitimi na | B |
sistema, popolna svoboda tiska, | odnos | do razmer v kulturi, študentsko | B |
gibanje še z enega vidika. To je | odnos | do oblastnih in političnih struktur | B |
in kakor da se je pri nekaterih | odnos | do tega mesta ustavil tam v času | B |
izkazovala malce radikalnejši | odnos | do razmer, v katerih živijo koroški | B |
bi zamrli sami po sebi. Naš | odnos | do njih bi mogel biti le sektor | B |
Krambergerjevo raziskovanje, spremeniti | odnos | matičnega naroda do zamejskih | B |
razmišljati posebej, razmejiti | odnos | do njegovih stališč in da kanim | B |
sebe in svojega naroda. Tak | odnos | se bržkone more gibati le v strogo | B |
opredeljujemo, na novo preverjamo svoj | odnos, | svoja razmerja do teh vprašanj | B |
površen in skorajda negativen | odnos | mladih do narodno-osvobodilnega | B |
skateljstvo se začenja in neha tam. In | odnos | do današnjega sveta in protislovij | B |
nenasilni, tolerantni in neoblastniški | odnos | pa je prvi vzpostavil intelektualec | B |
zasedeno vas po cigarete. Kakšen | odnos | naj zavzame do takega partizanstva | B |
umetniško snovanje, politika politika, | odnos | do osvobodilnega boja pa poglavje | B |
. O tem, kako smo ta kočljiv | odnos | in ta razmerja reševali v preteklosti | B |
literarnega ustvarjanja. To je | odnos, | ki je po sredi radikalno preklan | B |
nista brigala za moj premišljeni | odnos | do tradicije - tega sama dovolj | B |
svojem okolju problematičen. Ta | odnos | je trivialen, ne pa njegovo početje | B |
tako uspešen. Kako izgleda tvoj | odnos | do človeka, s katerim nisi uspel | B |
večne, sva midva imenovala Bog. | Odnos | med svobodo in urejenostjo najbrž | B |
naš duhovni napredek. Kakšen | odnos | bova midva zavzela do posameznih | B |
pomaga oblikovati najin osebni | odnos | do pojava onostranstva. Če bodo | B |
verstva postavljajo v najožji | odnos | s silami svetlobe oz. najvišjim | B |
in, temu ustrezno, v sovražen | odnos | s silami teme, t. j. zla, ter | B |
grad. Prekinjen je bil simbolični | odnos | sodstva in odločanja do božjega | B |
spošt . / . / stran 15 . / ljiv | odnos | le do tistih argumentov, ki so | B |
urbanizirane skupnosti čisto poseben | odnos: | privlači nas kot družbeno in gospodarsko | B |
Bog in njegov preveč visokostni | odnos | do lastnega stvarstva.In kakor | B |
Prav tako protisloven je njegov | odnos | do sočloveka. Tudi v tem primeru | B |
občutenje človeka in odrešeniški | odnos | do sveta, ki sta se še najbolj | B |
resničnosti, pa tudi ne na medsebojni | odnos | obeh polut.To bi bilo enostavno | B |
posebnega, ampak naj bi najin | odnos | trajal, dokler bo pač trajal. | B |
duše in seveda tudi svoj pobožni | odnos | do nje je imel v mislih Dostojevski | B |
zunanjega, ampak človekov osebni | odnos | z Bogom, v katerem se poraja tako | B |
sprtega s temeljno človeško etiko. | Odnos | Scipia Slataperja do Krasa je | B |
imamo čisto poseben, nezaupljiv | odnos: | privlači nas kot družbeno in gospodarsko | B |
potem pa terjal samo še neposreden | odnos | z Bogom, pa čeprav je s tem izbral | B |
višje od splošnega zato, ker svoj | odnos | do splošnega določa s svojim odnosom | B |
tako, kot je potekal Cankarjev | odnos | do Anice Lušinove. Najprej vznesenost | B |
za vrhunec doživetja, ker pač | odnos | do ženske jemlje preveč resno | B |
evidentno lastniški, nenormalen | odnos | do literarnega dela; nenormalen | B |
urbanizirane skupnosti čisto poseben | odnos: | privlači nas kot družbeno in gospodarsko | B |
sploh ne more blizu. Tak, vzvišen | odnos | do smrti, je za Vidmarja naraven | B |
naraven, se pravi tudi umetniški | odnos | do smrti.In tako je njegova liberalist | B |
poeziji terjajo samo še prečiščen | odnos | do Biti, pri tem pa nemalokrat | B |
pa nemalokrat pozabljajo, da je | odnos | z Bitjo mogoče vzpostaviti samo | B |
Bit ne Bog, temveč religiozen | odnos | med bivajočim in Bitjo in med | B |
doživetje povzdigniti v prečiščen | odnos | do Biti, ki je očitno pogoj, da | B |
bila najlepša priložnost, da svoj | odnos | do narodnega še poglobimo. Žal | B |
svobodi, izrekel že leta 1905: » | Odnos | ruskega naroda do države bo vedno | B |
trajati v nedogled. Kako si vajin | odnos | sploh predstavljaš, po njenem | B |
gotovo tudi neizživeti spolni | odnos | z deklo Heleno - in na obeh straneh | B |
se mi zdi, da je Kierkegaardov | odnos | do osebe A, zapeljivca Johannesa | B |
bolj zagret... zdaj pa je najin | odnos, | lahko rečem, prijazen. Janez | B |
vas, da mi še enkrat razložite | odnos | med egom in svetom. Bruno. | B |
Janez. Zdaj veliko bolje razumem | odnos | med jazom in svetom pri Husserlu | B |
Janez. Pomislil sem, da bi lahko | odnos | med budizmom in sodobno zahodno | B |
pri čemer me še posebej zanima | odnos | med naravo in duhom.Dokler sem | B |
Kakšen je torej po Aristotelu | odnos | med gibanjem oziroma spreminjanjem | B |
poglavju Aristotel pojasnjuje | odnos | med časom in gibanjem: ”Toda | B |
zavesti dodal v definicijo časa | odnos | med prej in pozneje? Bruno | B |
je. Po drugi strani pa časovni | odnos | med prej in pozneje ne potrebuje | B |
prej-pozneje; drugače rečeno, ta | odnos | je ”brezčasen“.Na primer, zmeraj | B |
čeprav nedvomno vsebuje časovni | odnos | med dogodkoma.No, in nekateri | B |
svojo definicijo časa vključil | odnos | med prej in pozneje? Janez | B |
Podobno je s časom... in zato je | odnos | prej-pozneje ”brezčasen“, medtem | B |
definicijo časa, v kateri nastopa | odnos | med prej in pozneje kot temeljni | B |
pozneje kot temeljni časovni | odnos, | toda Aristotel je na nekem drugem | B |
na zdaj. V tem primeru gre za | odnos | med prej in zdaj (ali analogno | B |
prej in zdaj (ali analogno za | odnos | med zdaj in pozneje), ne za | B |
med zdaj in pozneje), ne za | odnos | med prej in pozneje, ki pa | B |
Vredno je razmisliti, kakšen je | odnos | časa do duše in zakaj mislimo | B |
relativna beseda, ki se nanaša na | odnos | do tistih, ki mu služijo; Božanstvo | B |
vedno posega globoko v naš celoten | odnos | do sveta... in do Boga. Janez. | B |
bi Bog sploh imel s svetom kak | odnos, | če ne v prostoru in času; sicer | B |
relativna“ ekstrinzičnost, namreč | odnos | levice do desnice, ne pa šele | B |
šele ”absolutna“ ekstrinzičnost, | odnos | levice do prostora, tj. ”absolutni | B |
levice do prostora, tj. ”absolutni“ | odnos, | ki naj bi po Kantu zagotavljal | B |
”vredno razmisliti, kakšen je | odnos | časa do duše“ [Aristotel (2), | B |
bi, na primer, da mi pojasnite | odnos | med apriornostjo in strukturo | B |
endentalnega jaza. Kakšen je pravzaprav | odnos | med jazom in njegovimi časovnimi | B |
dogodkov, razvrščenih glede na | odnos | med prej in pozneje, pravzaprav | B |
njegovo smrtjo, kajti časovni | odnos | med rojstvom in smrtjo vsakega | B |
obratu časa se obrne tudi vzročni | odnos: | vzroki postanejo učinki in učinki | B |
srcem... še posebej nedoumljiv mi je | odnos | med resnico in vero. Bruno. | B |
da je pri Brunu težje razbrati | odnos | med vesoljno dušo in vesoljnim | B |
da mora imeti človek oseben | odnos | do Boga?Saj če ni Njega, ki me | B |
bregovih.“ [prav tam, P:42] Toda | odnos | med religioznim razodetjem in | B |
navsezadnje priča tudi njegov | odnos | do problema kontingence: ”Slučajna | B |
Zanimivo... toda zdi se mi, da | odnos | med fasetami in žarki vendar ni | B |
ampak tudi če privzamemo, da je | odnos | med fasetami in žarki v prispodobi | B |
omogoča, da vzpostavi neposreden | odnos | do najstarejše preteklosti, a | B |
kot ”volja, ki ničesar noče“... | Odnos | med bivajočim (das Seyende) | B |
filozofiji bistveno spremenil | odnos | do neskončnosti: z aktualno neskončnostjo | B |
. Če bi tu res šlo za vzročni | odnos | med mislečim človekom (opazovalcem | B |
antropičnem načelu ne gre za vzročni | odnos, | saj načelo še zdaleč ne trdi | B |
\/ Herberstein ima spoštljiv | odnos | ne le do slovanskih, ampak tudi | B |
- odkrito povejmo - shizofren | odnos, | ki sega vse od popolne ignorance | B |
odprtost do drugačnih in spoštljiv | odnos | do različnosti, je bilo dragoceno | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |