Doline in mesta so jim bili tudi tedaj in so jim ostali tuji še dolgo poslej, saj so bili poseljeni z drugojezičnim prebivalstvom. In tako imamo že od vsega začetka, odkar prebivamo v teh krajih, do mesta in urbanizirane skupnosti čisto poseben odnos: privlači nas kot družbeno in gospodarsko razvitejša oblika življenja, hkrati pa nas odbija kot izmaličena, nenaravna oblika življenja, v kateri so prvobitne človekove vezi z naravo pretrgane. Mesto je za nas največkrat leglo korupcije, nedotaknjena narava pa vir poštenosti, zdravja in lepote...