nova beseda iz Slovenije

Marjan Rožanc: O svobodi in Bogu / Izbrani eseji, poved v sobesedilu:

Nasprotno: če literati že niso bili služabniki in literatura služabnica, potem so bili literati delavci in literatura delavka - in to neutrudna delavka - pri uresničevanju naroda, pri odkrivanju in reševanju socialnih problemov, pri dohitevanju Evrope... Tudi pri najbolj človeških in najbolj živih literatih, ki so v literaturi hoteli izražati predvsem same sebe in ki literature niso bili pripravljeni za nič na svetu podrediti politiki, sta še vedno prevladovala odrešeniško občutenje človeka in odrešeniški odnos do sveta, ki sta se še najbolj ujemala s siceršnjo družbeno vlogo literata: v ospredju njihovega zanimanja je bila ideologija, ki naj bi postregla s takim ali drugačnim dokončnim odgovorom na vsa vprašanja, je bila inovacija, s čimer so literaturo spet vključevali v zgodovinsko gibanje in napredek, nasploh pa čustvovanje in mišljenje, ki sta kontemplaciji predpostavljala akcijo, obupu - upanje, spraševanju odgovor, prekletstvu - blagoslov in izvoljenost, pesimizmu optimizem, smrti - življenje... Skratka: čustvovanje in mišljenje, ki se kar nista mogla iztrgati iz iluzij o celovitem in skladnem in dovoliti, da bi človek zaživel in se izrazil kot nespravljivo protislovje.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA