Tak razvoj pa je bil mogoč samo zato, ker je bil ta liberalizem ves čas v skladu z neodtujljivim človekovim religioznim paradoksom, ki ga živimo vsi do zadnjega, pa naj se tega zavedamo ali ne. V tem paradoksu stoji posameznik višje od kolektivnega in splošnega, vendar je postavljen višje od splošnega zato, ker svoj odnos do splošnega določa s svojim odnosom do Absolutnega. Posameznik je v tem odnosu nadrejen vsemu samo, če je pokoren Bogu.