»Saj sem rekel, da je v hribih še zima,« je pripomnil voznik in poganjal konjička, da nista tako dremala kot jaz. Prevladovalo me je počasi brezčutno ravnodušje, da si skoraj nisem več želel spremembe in da me je neprijetno dirnilo, ko se je voz sredi vasi ustavil in mi je voznik pokazal hišico tam ob strani, kamor so me želeli.
Z voznikovo pomočjo sem se skobacal z voza; bedri sta mi kar oleseneli od sedenja in mraza, da sem jih mogel premikati samo v kolkih.