V Kanalu sva izstopila; kmet je pograbil mojo torbo in mi s hlevsko svetilko svetil po strmem klancu navzgor. Komaj sem ga dohajal; ves poten in zasopel sem prišel prvič in bržkone zadnjič v Kostanjevico; na srečo je bila hiša, kamor so me zvabili, med prvimi v vasi. Sedel sem na klop za ognjiščem, da bi se oddahnil.