me (2.301-2.400)

da se že večeri. Dan	me	spet je spremenil v Pavliho	A
se bude. Vreščijo in	me	vlečejo na dno. Leščerbno	A
zgodovina, nekaj, kar	me	že dolgo več ne bega?	A
pavzo se bom skril in	me	ne bo.Oziroma bom speč	A
krmežljav in ker kot vedno	me	preganja čas, pobašem	A
zgodnjem dežju (ne moti	me	prav nič, kar naj prši	A
ker se zdi, da vedno	me	sprašuje: »Kam pa greš	A
Potem pa muzka. Ta	me	je koštala! Vinilmanija	A
vsak dan prijazna deklica	me	obišče, gospa pa me zvečer	A
deklica me obišče, gospa pa	me	zvečer razvaja z juho	A
ograjo. Race na Dravi	me	že vse poznajo. Mlad dan	A
kratek čas tako. Zdaj	me	zanima tale svež krompir	A
Nekje ob dveh zbudi	me	vzdihovanje. Gospa ni	A
vendar ne prehud, prisili	me,	da grem okno zapret.	A
končata s Kamasutro. Čaka	me	kratek song na sanjskem	A
iznikajo kot gobe. Tukaj	me	vsako jutro nekaj čaka	A
pozvonila in vprašala	me:	še imaš kaj čaja? A sem	A
Vame bolšči, naréka in	me	mami in čudne coprnice	A
zapóru. Deklica s harfo	me	z zidu motri. Molče prebira	A
Isaac Povedi, mračni	me	grobar, s seboj na zéleni	A
za hip pomislil: nékdo	me	je nasmodil, a vsi bili	A
ne takšni, da bi vlekli	me	za nos, nič kaj po Šraufencigrovo	A
more bit! Prejšnji večer	me	je prišel pokrit! IX	A
IX. Prejšnji večer	me	je prišel pokrit in videl	A
videl skoz očala. Pokril	me	je, kot vedno, do vratu	A
rad! Nato je opazil, da	me	Spanc že šlata. Luč je	A
vznožjem. Prejšnji večer	me	je prišel pokrit. Luč	A
zapiše Prejšnji večer	me	je prišel pokrit./Luč	A
vleku že motorko vn, deb	me	razseku, a zgle′a, de	A
zarježu koker nuorc in	me	pogle′u in reku: ti, boga	A
stran 128 . \/ Puol so	me	sjem postaul in najprej	A
rohnel in mutl. Puol so	me	obrnal in zdej, praujo	A
v žitu plavica. Da bi	me	veter kot vonj češmina	A
zimskih dneh. Potem	me	omete sneg in veter počiva	A
mama! Hodi po kuhinji in	me	vedno manj čuje. Vedno	A
manj čuje. Vedno manj	me	vidi. Lepega jesenskega	A
kakšna sem. Vsak, ki	me	sreča, me ustvari po svoje	A
Vsak, ki me sreča,	me	ustvari po svoje, zase	A
in ljubim človeka, če	me	je ustvaril dobro in lepo	A
Spomnim se, kako si	me	poljubil z dotikom drhteče	A
Bila sem lisica Lovi	me	z vetrom, lovi me s temo	A
Lovi me z vetrom, lovi	me	s temo, lovi me z mislijo	A
lovi me s temo, lovi	me	z mislijo ne uloviš me	A
me z mislijo ne uloviš	me!	Ne najdeš, kdo mi daje	A
zadnja. Le tisti, ki so	me	gonili, imajo spomin.	A
boji tako pravijo vsi, ki	me	poznajo. Toda ob večerih	A
morala bežati, dokler bi	me	nesle noge in nekje daleč	A
brlog za noč. Danes	me	je ugriznil moj otrok	A
Nekoč bomo umrli. Potem	me	ne boš več poljubljal	A
stran 47 . \/ Pustite	me	Pustite me iti samo	A
Pustite me Pustite	me	iti samo čez polje ne	A
samo čez polje ne kličite	me	in ne sprašujte. Lahko	A
saj je toliko hudega, da	me	nihče ne reši, četudi	A
nihče ne reši, četudi	me	nese na ramah. Vsak pojde	A
bi se smejal še bolj in	me	ne bi pustil. Jaz pa moram	A
sestavimo svojo podobo. Zato	me	pustite iti samo čez polje	A
čez polje, ne kličite	me	in ne sprašujte. Nesmisel	A
/ Za vajo Bijejo	me	vsi, ki me srečajo: iz	A
vajo Bijejo me vsi, ki	me	srečajo: iz brezbrižnosti	A
blažena vera v Nič, ki	me	bo vzel vase. Nikjer ne	A
Ne vprašuj Zakaj	me	vprašuješ, česa želim	A
pregrozni, plašeči ob uri	me	pozni? Kaj hoče ta nočni	A
sem reven, ker ubog,	me	ljudstvo zaničuje. Kdor	A
NEDOLŽNO OKO Nikar, nikar se	me	ne boj, nedolžni, nežni	A
kot si zdaj ti, spominja	me	mladosti brez toge, brez	A
brez bridkosti. Spominja	me	čarobnih let, ko bil je	A
vojski, smrtonosni: »O čuj	me,	bojnih trum gospod, usliši	A
dobljeni slavni zmagi	me	sreča na domačem pragi	A
dobljeni slavni zmagi	me	sreča na domačem pragi	A
mori pogled, teži spomin	me	svojih, ljudskih bolečin	A
ne uklanja: ti streti	me	moreš, potreti nikdar	A
Začetnik moj, ki si	me	ustvaril, duhá si iskro	A
last; zdaj ozka kletka	me	zaklepa, ko ujel sem se	A
gorjé siroti ‒ ne nosi več	me	vzlet krepak. Ne nosi	A
vzlet krepak. Ne nosi več	me	v log košati, kjer mnog	A
večne ječe ‒ pa naj spomin	me	veseli?! Zdaj senčni gaj	A
A vrgla usoda nemila	me	je od doma že v rosni	A
s kupo modrosti pojila	me	je, še bolj me je s kupo	A
pojila me je, še bolj	me	je s kupo bridkosti.	A
O, zlatih dni spomin	me	vleče na planine, po njih	A
moj srčni je žar, ne bo	me	ga sram pred tabo nikdár	A
grem pokoja, kliče ženin	me	s seboj. Z vencem mi ovijte	A
zvezdnatem oboki čaka	me	srce zvestó. Tam se v	A
jo boš, če prej ne, ko	me	boš kropila! Pred duhom	A
Zadnji večer 54 Zakaj	me	ne ljubiš? 56 Zbogom 58	A
milim nebom Pod milo nebo	me	žene željenje, novo in	A
željenje, novo in ljubo	me	stresa življenje. Kak	A
moj Bog! Da, ko napade	me	obup, ne uklonim silam	A
ruši svet okrog, propast	me	najde še možá! Zvečer	A
izgublja moč, spanje naganja	me,	Bog mi daj mirno noč.	A
odprt, spanje naganja	me	‒ več se ne mudi, smrt	A
PESMI Bogoslovec Kaj	me	gledaš, dekle zalo? Kaj	A
gledaš, dekle zalo? Kaj	me	gledaš, al′ ne veš? Pel	A
mašo kmalo, torej ljubit′	me	ne smeš. Pusti mene in	A
je neznan občutek, kak	me	prenaredil je en sam trenutek	A
jezik blodi, noga nese	me	naprej. Ali srce se ustavlja	A
njih vil, bodlo trnje	me	bodeče, roko sem s krvjó	A
Večni Bog, mili Bog, drži	me	ti, da mi ubogo srce ne	A
ljubim, ti je znano, da	me	ljubiš, davno vem; kaj	A
spominjaš, vem, da včasi	me	preklinjaš; sed puella	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani