me (2.401-2.500)

ljubezen verno, spremlja	me	zmerom in povsod; davno	A
tjè, kjer v izbici zala	me	čaka dekle. Za slovo	A
tjavendan, ne vprašam, kaj	me	čaka; ti si želiš pokojen	A
stran 56 . / Zakaj	me	ne ljubiš? Vse misli	A
ti ni; in vèndar, zakaj	me	ne ljubiš? Vse trude,	A
srce; in vèndar, zakaj	me	ne ljubiš? Premisli noči	A
povej, povej mi, zakaj	me	ne ljubiš? Za rane, za	A
željó: povej mi, zakaj	me	ne ljubiš? Zbogom Ti	A
si miren kot, ko berača	me	spoznala, si krenila bistahot	A
srce prazno, nič na svetu	me	ne mika, in ker tak sem	A
biló bi te spet. »Čemu	me	nek′ kličeš? Zdaj treba	A
nek′ kličeš? Zdaj treba	me	ni, saj soncev zadosti	A
solze Naglas povem in ni	me	sram, da večkrat jočem	A
Naglas povem in ni	me	sram, da večkrat jočem	A
sem srečen vasoval, ve	me	boste spremljevale, ko	A
zgodovina Bridka žalost	me	prešine, ko se spomnim	A
tud mene, al ne? Čeprav	me	pozabiš, čeprav me ne	A
Čeprav me pozabiš, čeprav	me	ne vabiš, pa sam bom prišel	A
zastira neba modrina, romar	me	prepozna, ve, od kje sinjina	A
so posteljo postlali,	me	v pustinjo izgnali. Kje	A
Iz votline steklene	me	mačje oko opazuje. Se	A
grehu. Takrat neslišno	me	objame, mag iz sanj, osame	A
pahljačo odganjajo dim,	me	iščejo v postelji postlani	A
Čudežna trava spomina	me	spomni na vas domačo.	A
Bela ptica. S hermelinom	me	bodo pokrili, še v platno	A
Puščavnik bom, na ladjo sveto	me	bodo skrili. V dlani mi	A
bila tam, veter podzemlja	me	boža. Mrtvi so rokavi	A
doma, travnata vsa.	Me	ženo kot trhlo bilko	A
res tam doma? Zaziblje	me	globina, kot belina odmeva	A
gromovnika. Preleti	me	ptica iz žada, bil je	A
brat. Beseda glasna	me	skeli, med brati molči	A
smrti. V prvi knjigi	me	ni, so le ogledala in	A
iskanje potokov. Pridi,	me	vabiš. Nagnjena sem čez	A
notranjost, duša. Raztrgaj	me	in me sestavi, odmeva	A
duša. Raztrgaj me in	me	sestavi, odmeva iz notranjosti	A
iz notranjosti. Vleče	me	tja.Pot je tam.	A
Kaj pa če? Dvomi	me	vlečejo, vedno globlje	A
nazaj! Ne morem, vleče	me.	Ne morem ...	A
dan z besedami: »Izmij	me,	reka sedmih dni!« Jure	A
pomislim. Ogromno delo	me	čaka. Ni to veselo?	A
56 . / Gospod Gospod	me	zasleduje z drobnimi,	A
hudobnimi očmi. Kaj	me	zasledujete, gospod, bi	A
hrabrostno svetinjo, ker ste	me	ujeli »Nevarnega«? Človek	A
smejem črnooki deklici, ki	me	ima rada.Vila se je poročila	A
pesem. Tigrasta mačka	me	gleda. Njeno oko: camera	A
pripravljeno. »Tu sem, sodi	me,	sodi!« »Ah, je močan teran	A
stran 166 . / Tudi če	me	vsak preklinja. Mrzla	A
več ne sledi. Še, še	me	vabijo tvoje oči, ko se	A
odpal? Večje suženjstvo	me	je krivilo, toda poglej	A
sladkor, daj mi grenčice, da	me	učvrstiš! Jaz ne bojim	A
umira moja mati, ali kliče	me	moj oče?” Brez odgovora	A
moja mati, ko da kliče	me	moj oče, ko da so mi bolni	A
in če, vihar, pozoveš	me	v boj, kako naj se borim	A
do razdejanja. Zebe	me.	Hlad polzi v dno srca;	A
Kaj bi sedali, kaj bi	me	gledali, beli golobčki	A
gledali, beli golobčki? Vi	me	spominjate na mojo ljubico	A
živela, golobčki. Vi	me	spominjate ljubice moje	A
brat, kaj zato! In če	me	nima nikdo rad, kaj zato	A
nevidnih zvonov klicalo	me	je iz kraških dolin.	A
završi ‒ vztrepeta, ko	me	spozna ... II Strme strehe	A
oknu gori? Moja mati	me	čaka in mene ni, vse je	A
te strašne rime! Vedno	me	spominjajo fraz, ki so	A
mehaničnem taktu bijo, v prsi	me	žgo. Rad bi kot nekdaj	A
Doživel sem jo, spoznal, ko	me	je ogenj izžgal.” In zdaj	A
zlato sonce, saj mladost	me	drzna spremlja, saj so	A
tákrat prišel bo oteti	me	iz trpljenja beli Krist	A
če ponižno bom stal,	me	vzljubi in me zveliča	A
bom stal, me vzljubi in	me	zveliča? Ah, kar naenkrat	A
pokoju bom legel. Ogenj	me	v prsi bo žgal in me ne	A
Ogenj me v prsi bo žgal in	me	ne bo mogel izžgati, neutrujen	A
mrzlih poljih hodim in vse	me	kliče nazaj. Ko da je	A
vabijo zopet in zopet	me	tja, izgubljenega otroka	A
ubijaj, kriči, zatiraj	me,	jaz se bom uprl. Zlati	A
kaj te gosli pojo, da	me	čaka na bregu nekdo?	A
nerani pod goró, mogoče bi	me	razbojnik ubil pod gozdom	A
razbojnik ubil pod gozdom in	me	za vedno skril. Sezi z	A
. / V Joj, rešite	me,	jaz sem poet, joj, rešite	A
sem poet, joj, rešite	me,	jaz nisem bankir! Mrzla	A
.............. 13 Al′	me	boš kaj rada imela ..	A
.... 55 Dekle, poglej	me	prav ................	A
........ 78 En šuštar	me	je vprašal ..........	A
219 Nesrečna zima mrazi	me	.....................	A
kokrat poljubovala si ti	me,	preljubo dekle! Nikdar	A
/ stran 15 . / Al′	me	boš kaj rada imela Al	A
boš kaj rada imela Al′	me	boš kaj rada imela, ko	A
Ne hodi za mano, ne boš	me	dobil, sem tist′ga župana	A
lepe. Med mile cvetlice	me	naj polože, saj vem, da	A
bi okenca kras; on bi	me	trgal, za trakom dehtela	A
žarela, da bi v nedeljo	me	zrla vsa vas. Da sem jaz	A
Dečva ′z Rožeka zatožila	me,	da moram jaz plačat′ poljubčke	A
prosila je: »Le pusti	me	živeti, rada bi živela	A
jaz dobro vem to, da	me	ljubi tako, da me nikdar	A
da me ljubi tako, da	me	nikdar zapustil ne bo	A
špan. Daleč je, strah	me	je, ne znam, ne najdem	A
57 . / Dekle, poglej	me	prav Dekle, poglej me	A
me prav Dekle, poglej	me	prav, da t′ ne bo jutri	A
la.« Ljub′ca, poglej	me	prav, da t′ ne bo potlej	A
Dekle, povej, povej, al′	me	še ljubiš kej? Al′ me	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani