nova beseda iz Slovenije

gospod (1.801-1.900)


tujski promet! Vi ne veste,      gospod      Korbin, kako sva vam hvaležna  A
bogata gospoda.« »Da,      gospod      Korbin,« je dejal major  A
zaslug.« »Nič se ne bojte,      gospod      major!« je dejala Zefa  A
načrt sem naredil za vas,      gospod      Korbin,« je dejal major  A
/ stran 209 . / »Oh,      gospod      major,« je dejal Ivan  A
/ stran 210 . / »E,      gospod      Korbin pa danes stiska  A
Prej seveda je govoril      gospod      major z njo tudi z laskavo  A
tudi ona, če jo je hotel      gospod      major količkaj vleči,  A
prijatelji? Meni je storil      gospod      major že mnogo dobrega  A
zlomiti roko ali nogo.      Gospod      major je vodil kot strokovnjak  A
sankanje primerno obleko.      Gospod      major je obiskaval Korbinove  A
katerimi jo je obsipal      gospod      major. Ivan je spoznal  A
strokovnjaško samozavestjo      gospod      major, z veselim kričanjem  A
do sem sliši. ‒ Kaj pa      gospod      Strada?« »Mislim, da se  A
ga je zavrnila ona. »     Gospod      major čaka, gospod postajenačelnik  A
»Gospod major čaka,      gospod      postajenačelnik čaka.  A
227 . / »Torej ste vi,      gospod      Petan,« je vprašal sodnik  A
in ženo in ves svet. »     Gospod      Ivan, vi ste dober človek  A
lepota zdravega kraja.      Gospod      major je oddal prvi svoje  A
ne vidiš, da je prišel      gospod      Strada? Pojdi ga hitro  A
naproti. »Kje pa stanujete,      gospod      Strada?« je vprašala.  A
boljše.« »Izbirčni niste,      gospod      Strada,« je zaupno šepetala  A
se je smejal na glas      gospod      Strada.»Slabi časi.  A
buteljk na vaše zdravje,      gospod      Strada,« je vzkliknila  A
pričakuje njegova žena, zaman      gospod      Strada.Ona zapravlja tam  A
Korbinova. »Kam pa,      gospod      Strada?« »Veseljačit,  A
rokavice in klobuk.«      Gospod      Strada je bil nevoljen  A
prej izpodnašala; toda      gospod      Strada je bil tako dobrodušen  A
je ni kdo prezrl. »Ah,      gospod      Strada,« je žvrgolela  A
/ . / stran 238 . /      Gospod      Strada pa je bil miren  A
zveza mirno razdrla.      Gospod      Strada, ki je imel bistre  A
Do Gričarke, mislite,      gospod?     « je vprašal kočijaž.   A
bo sedla k vam.« »Ne,      gospod      Strada,« se je branila  A
gospa,« je dejal resno      gospod      Strada. »Jaz vendar vem  A
Kako pa bi se prikupil      gospod      zet bodoči tašči, kako  A
Korbinovo gospo, pustil      gospod      Strada z voza, tega si  A
neotesanost je bila nemožna.      Gospod      Strada pa ni rekel nič  A
ženske. Voz je obstal, in      gospod      Strada je skočil dol in  A
že umaknila. ‒ Zdravi,      gospod      Strada!« »Zbogom, gospa  A
gospa!« je dejal mirno      gospod      Strada, posadil Gričarko  A
se zvija, kako trepeče      gospod      Strada; morda bo še pokleknil  A
Saj bi ga sicer umoril      gospod      major.Tako daleč pa ni  A
prijatelj! Komaj je bil      gospod      major zvečer na vrtu,  A
zapuščenost in onemoglost.      Gospod      major je gubančil čelo  A
razžalil.« »Lepo hvalo,      gospod      major!« je dejala gospa  A
umeje, in temu se tudi      gospod      Strada ni čudil.Bolj čudno  A
ne bilo nič prigodilo.      Gospod      Strada si je odahnil,  A
pravit, kaj je ukrenil      gospod,      in Zefa je prihrumela  A
246 . / »Kaj pa vi,      gospod      Strada, ali ste povabljeni  A
nisem povabljen,« je dejal      gospod      Strada. »Gospa je huda  A
velja še vaša ponudba,      gospod      Strada, za hotel in pritikline  A
hotel in pritikline?« »O,      gospod      Korbin, nekaj boste popustili  A
obrabilo!« »Nobenih zvijač,      gospod      Strada!« je dejal Ivan  A
»Eno uro imate časa,      gospod      Strada,« je sklenil,   A
notarju.« »Že velja,      gospod      Korbin,« je dejal Strada  A
notarja nazaj Ivan Korbin in      gospod      Strada. Ivan se je kruto  A
se vrne zvečer domov.      Gospod      Strada se je mirno smehljal  A
zamolklo gospa. »Lah,      gospod      Strada.« Resnica je bila  A
svaka, ker je bil vzel      gospod      Strada Andrejevo sestro  A
ima sprejeti milostljivi      gospod      grof Urh, ki je s svojo  A
Kake vrste obrtnik je bil      gospod      Hren, ni treba praviti  A
Zdaj pa poslušajmo! Naš      gospod,      princeps ac dominus, grof  A
Bog ga živi mnogo let ‒      gospod      sodnik, upam, da nimate  A
je dejal Mavroh. »In      gospod      Mavroh mu bo kos, to se  A
tu na koncu mize, to ve      gospod      doktor ravno tako dobro  A
dobro kakor jaz ali pa      gospod      sodnik.Kajti magistru  A
zadovoljen bom jaz, in naš      gospod,      če ga kaj poznam, še bolj  A
. / stran 15 . / II      Gospod      Petacij pa je hitel domov  A
s komolcem Petacija: »     Gospod      Vit nam je poslal tega  A
nasmehne Kornelija, »to je      gospod      Vit gotovo danes že dognal  A
poslancem in ne da bi bil      gospod      Vit o tem le besedico  A
kakor mu je velel. »     Gospod,     « je dejal oni in pognal  A
moram delati za vas. Oj      gospod,      žensk in igre in pijače  A
po pameti, milostljivi      gospod,      le po pameti!« Med takimi  A
plavolase deklice. Domišljavi      gospod      Mavroh je zaupljivo namignil  A
se smeje deklica; »toda      gospod      Mavroh mora vendar imeti  A
omahne desnica z mečem. »     Gospod      Lazar, nadaljujte vi,  A
poznalo, da je poveljnik. »     Gospod      Viljem, ne bo jih,« odgovori  A
nič časti v sebi?« »Oh      gospod      Viljem,« vzdihuje oni  A
mladenič žalostno. »Zastonj,      gospod      Viljem, razkropljena je  A
rešenca in rešitelje stari      gospod      Vigulej.Pri eni mizi je  A
Prav ste nam poročili,      gospod      Vigulej,« je dejal mladi  A
prikladno kletev. Kadar pa je      gospod      zaklel, je mladenič umolknil  A
svojih načel.« »Vraga,      gospod      Krištof,« meni Vigulej  A
videl. Toda brez zamere,      gospod      Krištof, tako huda ne  A
moja malenkost. Torej,      gospod,      če ste kaj kristjana,  A
spodobi, to mora biti,      gospod      pater Cahej,« je dejal  A
se zleknil po klopi. »     Gospod      Jožef Medved, če se ne  A
« »O, kako dolgo že,      gospod      Cahej!In v nedeljo sva  A
bi le ne bil medvedov,      gospod      Cahej,« se je praskal  A
in lepega dne prijezdi      gospod      Jan Vitovec s peterimi  A
sem vam jih zapisala,      gospod      Mavroh, vrzite to, ko  A
kamor boste hoteli. Toda,      gospod      Mavroh, ali ste mi prinesli  A
odgovorila ona. »Tak visok      gospod      je Vit Lazar in tako modrih  A
njegov trdni grad. Naš      gospod      se ne ozira nič na rodovino  A
ves zavzet odskočil. »     Gospod      sosed,« pravi oni in strese  A
svoj beg. »Mislil sem,      gospod      Filip, da napad velja  A
To se bo vse zvedelo,      gospod      doktor Manlij, če se nam  A
»Kar ste ukrenili,      gospod      sodnik,« je dejal dostojanstvenik  A
prostorov. Zatorej mislim,      gospod      sodnik, da ste vi sicer  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA