gospod (1.601-1.700)

kamor gre eden, to je	gospod	davkar, tja gredo vsi	A
tako, tako?« je dejal	gospod	davkar, se obrnil na pol	A
»Lepo. A,	gospod	Muren, a?Prav, prav.	A
murne iz lukenj. Kaj,	gospod	Muren?« Muren se je opravičeval	A
s prtičem v roki, kaj,	gospod	Muren?Kakor kak natakar	A
salonski obleki. »Ni treba,	gospod	praktikant, ni treba!	A
dejal davkar. »Prisedite,	gospod	Muren, prisedite!« je	A
zadevah. »Pijte, pijte,	gospod	Muren!« je silil davkar	A
Tako se je zdel Murnu	gospod	adjunkt neotesan, in ga	A
drug. »Pijte, pijte,	gospod	Muren!« je silil adjunkt	A
»Ne bodite otročji,	gospod	Muren,« se je nasmehnil	A
tako skupaj plačamo.	Gospod	davkar bo vse lepo porazdelil	A
postrežljivemu adjunktu. »	Gospod	praktikant se kvalificira	A
Poslušajte malo!	Gospod	davkar se že bojuje brez	A
morda on sam preveč pil.	Gospod	davkar pa je tudi polagoma	A
umetniškega čuta kakor naš	gospod	davkar.« »Najkrasnejša	A
v rokah in prežal. »	Gospod	praktikant,« je dejal	A
prepričate!« »Saj verjamem,	gospod	načelnik,« je dejal Muren	A
predstojniku. »Poglejte,	gospod	praktikant, moje sive	A
pa počivate.« »Prosim,	gospod	davkar,« ga je prekinil	A
Muren. »Nobene besede,	gospod	praktikant!Moja dolžnost	A
prišel pregledovat na urad	gospod	nadzornik, kak finančni	A
bi se opravičil; toda	gospod	davkar ga je spet ustavil	A
sposobni za resno delo;	gospod	Muren pa kaže vsaj dobro	A
če ga je hudo krtačil	gospod	oče.Muren je zmignil z	A
neizogibno potrebna. »Glejte,	gospod	adjunkt,« je dejal trpko	A
. / stran 91 . / tov;	gospod	nadzornik pa naj jim blagovoli	A
blagohotno naklonjenost.	Gospod	nadzornik je vsakemu podal	A
adjunkta. »Le po domače,	gospod	svetnik, le po domače	A
rameni: »Če vam ni prav,	gospod	praktikant, ne hodite	A
Zakaj pa se klanjate vi,	gospod	adjunkt, vi, ki mu tega	A
ugibali, koliko časa bo	gospod	davkar še živel, in je	A
ne dobe nikdar več. »	Gospod	praktikant Muren,« se	A
mislil, »pa bi me danes	gospod	sin ne odlikoval s svojim	A
kolajne boste nosili vi,	gospod	praktikant, jelite da	A
muke.« »Ah, še nekaj,	gospod	praktikant!« je vstopil	A
To ne gre,« je odkimal	gospod.	»Priljubljenost dragega	A
netečnega človeka? Velecenjeni	gospod?	To je laž in hinavščina	A
hočeta. A naj piše on samo:	gospod	Hrust ali gospod Pust	A
samo: gospod Hrust ali	gospod	Pust; kolika zamera!	A
Za Resnico piše kritike	gospod	Hrust, za Pravico Pust	A
odzdravil kakor v dvomu, če se	gospod	ne moti. »Gospod Hrust	A
se gospod ne moti. »	Gospod	Hrust,« je začel Ivan	A
Zlati kaplji. Tja zahaja	gospod	Pust, ki ga mislim tudi	A
neznan. »Eno besedo,	gospod	Pust!« je pozdravil Ivan	A
stran 115 . / »To je	gospod	Čebular,« je razlagal	A
Svojo knjigo vam izročam,	gospod	Pust.« »Aha, knjigo,«	A
Čebular. »Nič se ne bojte,	gospod	Sok!« je dejal Pust.»Jaz	A
en izvod moje povesti,	gospod	Čebular, da jo boste brali	A
početi.« »Prisrčna hvala,	gospod	Sok!« je dejal Čebular	A
meni prinesli posnetek,	gospod	Sok?« je vprašal Hrust	A
pol ure. Vaše povesti,	gospod	Sok, sem že nekoliko pokusil	A
proučujem, bi vas prosil,	gospod	Sok, da mi ga na kratko	A
vam že lahko čestitam,	gospod	Sok, za laskave kritike	A
misliti.« »Verjemite meni,	gospod	Sok, da so ljudje veseli	A
producirajo ‒ brez zamere,	gospod	Sok; vi pišete zadosti	A
prezgodaj ste prinesli,	gospod	Hrust, prezgodaj,« je	A
strani.« »Nelogično,	gospod	Hrust, nelogično, varav	A
se briga za Pravico?	Gospod	Hrust razume svoj posel	A
je dejala Vida. »Toda	gospod	Hrust je držal besedo	A
Nasproti mu je prišel	gospod	Hrust.Ob tem pogledu se	A
stresel roko: »Hvala lepa,	gospod	Hrust!Še so značaji na	A
Potem se je odpeljal	gospod	okrajni šolski nadzornik	A
stran 149 . / »Jaz,	gospod	učitelj,« je vstal, ne	A
župan nehote odmaknil. »	Gospod	Hostnik, eno smotko!«	A
župnik cigarnico. »Hvala,	gospod	župnik!Ne morem, ne smem	A
hlapec, kak cigan?« »	Gospod	učitelj Strnad se reče	A
miril župnik. »Povejte,	gospod	Hostnik, kaj vam je na	A
se je kdo ponesrečil.	Gospod	Ponižen je bil že srečno	A
česa blagovoli želeti	gospod	svetnik.Načelnik mu je	A
hudega,« se je nasmehnil	gospod	svetnik. »Kar pustite	A
nalašč.« »Gotovo ne,	gospod	svetnik,« je hitel Ponižen	A
jaz nočem, da bi mi vi,	gospod	svetnik, kar tako verjeli	A
na prisego, prosim vas,	gospod	svetnik.« »Čemu, čemu	A
svetnik.« »Čemu, čemu,	gospod	Ponižen?To bi se kontradob	A
»Nobenega krajcarja,	gospod	Ponižen!To pride na upravne	A
zame ali celo za vas,	gospod	svetnik?« je vprašal boječe	A
Torej prosim, lepo prosim,	gospod	svetnik, ne zamerite,	A
Ne govorite tako čudno,	gospod	Ponižen!« mu je segel	A
je hrabril gredoč. »Sam	gospod	načelnik je rekel, da	A
vendar ves čas priden.	Gospod	Ponižen je bežal iz mesta	A
uradnik, misliti, da ni	gospod	načelnik vsaj tudi enako	A
/ . / stran 180 . / »	Gospod	Ponižen,« je dejal zdaj	A
Uradna ura!« »Takoj,	gospod	svetnik,« je odgovoril	A
sladko nasmehnil Ponižen. »	Gospod	načelnik se hoče malo	A
Čemu pa vojaki ali kurat,	gospod	Ponižen?« je vprašal svetnik	A
Čemu? Oh, ta je pa dobra,	gospod	svetnik,« je kimal Ponižen	A
»Jaz vas ovadil?	Gospod	Ponižen, premislite, kaj	A
Ponižen. »To je neumnost,	gospod	Ponižen,« je tolažil svetnik	A
utopljen v težke misli;	gospod	svetnik pa je preudarjal	A
dejal, nekoliko negotov,	gospod	svetnik. »Na sodišče!	A
in mu slovesno rekel: »	Gospod	Ponižen, dobil sem poročilo	A
po svojem posestvu. »	Gospod	Gričar,« je poklical soseda	A
tako dobre sosede. »Vi,	gospod	Gričar, mi boste svetovali	A
»Koliko računate vi,	gospod	Korbin,« je vprašal Gostič	A
gubančil čelo. »Prosim,	gospod	Korbin,« je odgovoril	A
prostori, kakršni so?« »No,	gospod	Korbin, za tako neumnega	A
upal ni, ker je nastopal	gospod	Korbin tako strokovnjaško	A
25 . / »Zakaj pa ne,	gospod	Korbin?« je dejal mož	A
kod bi bil ta prijazni	gospod,	koliko časa misli ostati	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani