Kadar je v pripovedki padel kak Celjan, je zvrnil kupico vina, in dve, ko je čul, da je Vitovec ranjen; za vsako nezgodo svojih prijateljev pa je našel prikladno kletev. Kadar pa je gospod zaklel, je mladenič umolknil v svojem pripovedovanju in ga pomenljivo pogledal, toda to gospoda Viguleja v njegovem delovanju nikakor ni motilo. »Ne zamerite, jaz sem ud neke častite bratovščine,« pravi naposled mladenič in pokaže malo svinčeno po dobico, ki mu je visela na vratu in predstavljala sv.