gospod (2.001-2.100)

lajtnantovo sobo. »Dragi	gospod	ritmajster, meni se vse	A
/ . / stran 21 . / »	Gospod	ritmajster, jaz sem pripravljen	A
v podobi mnogo mlajša;	gospod	z dobrovoljnim obrazom	A
»Kaj lepo je od vas,	gospod	vahtmajster, da nas vendar	A
ji je zdelo, da je temu	gospod	nasproti preveč prosto	A
drevesce. »Odpustite mi,	gospod	ritmajster, moja naglost	A
ako ni bil posebno velik	gospod.	»Čudne so te zveze, le	A
/ . / stran 70 . / »	Gospod	Možina!Včeraj že ste mi	A
gostovanje. Drugo noč ji je	gospod	župnik dal nočišče, ali	A
gospa, in vam, predragi	gospod,	za gostoljubnost vašo	A
odpečati in bere: »Predragi	gospod!	Ne morem si misliti resnično	A
policijo. Tu ga začne neki	gospod	izpraševati.Čerin pove	A
Čerin pove vso resnico in	gospod	hitro spozna, da je mož	A
kamor hoče. Glede rude je	gospod	sam mislil, da je morebiti	A
zaskrbelo, kaj poreče	gospod,	da ga še ponoči nadleguje	A
vpraša deklo, da li je	gospod	doma, in ko ta pritrdi	A
Pri mizi je sedel bradat	gospod	in bral neke knjige.	A
Čerinu se pošibe noge.	Gospod	mu pomoli stol. »A vendar	A
se sveti.« Zdaj vzame	gospod	iz miznice neko kresilo	A
je že včasih nočeval. A	gospod	ga ni pustil.Velel je	A
si bodi, še vsak mestni	gospod	ne, ker sicer bi bili	A
žganju. Rajnki svibenški	gospod,	Bog jim daj dobro, so	A
bilo od nobene strani.	Gospod	so jeli že pešati.Ponudim	A
polovico. Od tistega dne	gospod	niso mogli prehvaliti	A
tvojih gorà! Komaj je	gospod	pridigar stopil s prižnice	A
večje. Prišel je tudi	gospod	župnik, sivolas, suhoten	A
in mladi možje, pa tudi	gospod	kaplan je bil med njimi	A
prijatelja«, katero je	gospod	kaplan prav srečno iz	A
županja. In zopet se oglasi	gospod	župnik, meneč, da na Krasu	A
med njimi je bil tudi	gospod	župnik, jeli so se razhajati	A
ali tak. Ko si je potni	gospod	dušo že dobršno privezal	A
krškimi raki je krški poštar	gospod	A.; on sam jih razpošlje	A
mu ljudje sploh rekali:	gospod	profesor; učil je otroke	A
se bodo redile same.«	Gospod	profesor mi je še veliko	A
lepo razvito postavo. ‒	Gospod	major, krasen dečko!	A
kljub temu ponovil. ‒	Gospod	major, ‒ je dejal skoraj	A
Srce mu je krvavelo. ‒	Gospod	major, ali nimate srca	A
za dva koraka naprej. ‒	Gospod	major, ‒ je začel z negotovim	A
razumeti, zakaj se ta	gospod	v vojaški uniformi tako	A
naivnosti se ni zavedel, da je	gospod	v uniformi njega počastil	A
. / . / stran 47 . /	Gospod	poročnik, ‒ se je obrnil	A
starejšemu bratu. Ta	gospod	pa mu celo zapoveduje	A
so zrli na vprašalca. ‒	Gospod	poročnik, ‒ je poklical	A
je pogumno vzravnal. ‒	Gospod	kaplar, ‒ je pokazal na	A
zopet oglasil Sečko. ‒	Gospod	general, pošljite ven	A
generala in ga pozdravil. ‒	Gospod	general, vrnili smo se	A
je vprašal komandant. ‒	Gospod	general, za dolga pojasnila	A
zopet vprašal general. ‒	Gospod	general, ‒ je odvrnil	A
in molil za rajnega. ‒	Gospod,	‒ je vzdihnil h koncu	A
besede?« »Ne zamerite mi,	gospod,	a moram vam reči, da sem	A
Tedaj pa je prišel ta	gospod,	« je stopila pred glavnega	A
hodil po zemlji in da bom	gospod	še na smrti, le babi Hotile	A
spraviva, bo Pišti nekoč	gospod.	Halgato je začutil, da	A
napisal pismo: ‚Pridite,	gospod	Bumbaš, takoj pridite	A
nesreči! Pišti bi bil	gospod	in le njemu bi zagotovo	A
Nobenega dvoma ni: velik	gospod	je, in to mu pristaja	A
prav, če sem ali nisem ‒	gospod!	? pomeri s pištolo nekam	A
leta nazaj mi dolguje, pa	gospod	ni niti omenil, da ima	A
tem sta bila navzoča še	gospod	vajenec Adi Slavinec,	A
imenovan tudi Dj, in	gospod	profesor Jure Cikuta,	A
tem sta bila navzoča še	gospod	vajenec Adi Slavinec,	A
imenovan tudi Dj, in	gospod	profesor Jure Cikuta,	A
hudega vremena reši nas,	gospod!	Padel je bil v njeno raskavo	A
morda, to če se bo dalo,	gospod,	če ne pride kaj vmes,	A
pride kaj vmes, nekakšen	gospod	in ne ve se še kakšen	A
in vprašati, oprostite,	gospod,	so vam znana ta vrata	A
in nebo, ker so dober	gospod	in imajo raka na žolčniku	A
nekaj brusov sem naložil,	gospod!	« Na to se cesar	A
pa tiče prestavljanja,	gospod,	upam si nesti dve taki	A
kobilico kočiji s pota? Oni	gospod	na vozu je bil cesar,	A
To mi je naročil moje	gospod,	cesar; jaz nisem vedel	A
No kaj boš povedal?’ -	Gospod,	rečem jaz, vi menite,	A
Pa je mir besedi.	Gospod	se ustraši in reče: ‘	A
Čateški fajmošter je	gospod	Kobe, znan vsem, ki beró	A
so naredili vse le‐ta	gospod.	In pa še kako hitro!	A
dobro visok,« rečem jaz.	Gospod	mi odgovori: »Širjave	A
jurček med grmovjem.«	Gospod	Kobe pravi: »Leta 1856	A
pogovorov se je videlo, da se	gospod	Kobe ne trsi le s peresom	A
Kolenec. Dobro jutro,	gospod	doktor! Kakor čutim, skoraj	A
vidim, vam ne gre iz uma,	gospod	doktorand!Morebiti zato	A
zvite kakor ovnov rog,	gospod	doktorand!Zdaj ni težko	A
zaprto streho preneseni	gospod	morebiti nikoli ni začutil	A
zgodovina vse res tako poroča,	gospod	doktor? Doktor	A
besedice do besedice,	gospod	doktorand! Doktorand	A
iz vaših ozbiljnih ust,	gospod	doktor! Doktor	A
ki ima sedem pečatov,	gospod	doktorand! Doktorand	A
svetniki časté? Oprostite,	gospod	doktor, da mi je beseda	A
treba prekopícevanja,	gospod	doktor? Doktor	A
stara navada. Saj veste,	gospod	doktorand, kaj uči prigovor	A
znamenje. Kaj menite,	gospod	doktor? Doktor	A
Razbistrite mi zdaj,	gospod	doktor, ali mu je zelo	A
Morebiti vam ne bi, ka‐li,	gospod	doktorand?Kdo torej sme	A
Doktorand Kolenec.	Gospod	doktor, kar je res, to	A
je dalje vršila seja,	gospod	doktor? Doktor	A
zdaj odšel iz prodalnice,	gospod	doktor? Doktor	A
na okno. Čitajte sami,	gospod	doktorand! Doktorand	A
Pripovedujte in poslušajte,	gospod	doktor! Doktor	A
v tem poročilu samem,	gospod	doktor? Doktor	A
zdaj me torej poslušajte,	gospod	doktorand!Gládežu in Kozoglavu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani