gospod (1.901-2.000)

svetišče, hočete reči. Toda,	gospod	sodnik, jaz vem, da to	A
navesti proti moji zahtevi,	gospod	sodnik. Samostan ima	A
sijala velika samozavest. »	Gospod	doktor,« reče oni mirno	A
negantem non est disputandum,	gospod	doktor.Ampak da pridemo	A
svojo sramoto objavljam,	gospod	sodnik, da sem jaz ravno	A
moja sumnja je gotovost.	Gospod	sodnik, zdaj moram na	A
Verjemite mi, častiti	gospod,	da me bo v srce žalilo	A
odbiti. »Kaj menite vi,	gospod	Vitovec, kje je pravica	A
poveljnika. »Vraga črnega,	gospod	doktor,« odgovori oni	A
dan. »Od vaše strani,	gospod	doktor, pa pričakujem	A
kraje bolj ozirali.« »Oh,	gospod	župnik,« odvrne oni, in	A
cerkev je cerkev, naj je	gospod	doktor Lenart notri ali	A
tudi ponudil igro. »	Gospod	Lazar,« pravi, »slišal	A
soprog, moj milostljivi	gospod,	bodi pozdravljen po tako	A
zaklical njegov naklonjeni	gospod.	V sobo, kjer je grof dajal	A
pa nam boste odstopili,	gospod	Vitovec, petdeset konjikov	A
odgovoril. ‒ »Toda brez šale,	gospod	župnik, ali ne mislite	A
živalstvo.« »Ne vsak,	gospod	doktor,« je odgovoril	A
roki in prosila: »Oh,	gospod,	kdorkoli ste, usmilite	A
proti Celju. »In veste,	gospod	nadkonjar,« se oglasi	A
grof. »Kaj menite vi,	gospod	doktor?« »O, kako vidno	A
Ali ste že vse povedali,	gospod	sodnik?« je vprašal, ko	A
in grof Urh vladar in	gospod	nas vseh in da ima veljavo	A
je postava. Ta izrek,	gospod	sodnik, bi moral biti	A
ples,« je dejal stari	gospod	Viljemu, ko sta hitela	A
sorodnikom.« »Brž, brž,	gospod	Viljem,« je vzkliknila	A
milostljivi, visoki, prevzvišeni	gospod	doktor Lenart, pogodba	A
časih zaklad. In ljubi	gospod	doktor, milostljivi gospod	A
gospod doktor, milostljivi	gospod	doktor, tudi za vas bi	A
sporočiti ‒ ustno sporočiti,	gospod	doktor!«‒ Lenart je mahnil	A
sam pomladil. »Star	gospod	baron Ungnad tudi ni,	A
pričakoval.« »Milostljivi	gospod,	« je dejal oni, »če se	A
Med potom mi pa povejte,	gospod	doktor, kak vrag vas je	A
poslanca?l kakor pravi moj	gospod.	Kdo bi si upal le prst	A
kaj, če bi se njegov	gospod	hotel udeležiti te zarote	A
ravnati, kajti kakor njegov	gospod,	sovraži tudi on vsa kriva	A
vratu.« »Milostljivi	gospod,	« je dejal večji izmed	A
»Ali ste že slišali,	gospod,	« se je jezil ječar, »da	A
zdaj smo ju pa imeli; in	gospod	mi je še naročal, naj	A
vem, vaša milost. Ampak	gospod	vaš brat poroča, da pride	A
in odšla v svojo sobo.	Gospod	Filip pa je sedel počasi	A
osrečeval milostljivi naš	gospod,	véliki grof.« »Sram vas	A
dni.« Govor je pretrgal	gospod	Filip, ki se je z mnogimi	A
usta. Naš milostljivi	gospod,	véliki grof, se je glasilo	A
Oh, kaj počenjate, moj	gospod!	« je vzkliknila žena in	A
stran 178 . / »Jaz vaš	gospod?	« je bil strasten odgovor	A
le roko mi poljubi, moj	gospod?	«Celjski grof, nočni obiskovale	A
njegovih rokah. »Oh,	gospod	grof,« je dejala gospa	A
je še vedno gospodaril	gospod	Filip. Njegovo srce je	A
posmehovali. »Ha, ha,	gospod	poveljnik,« je dejal eden	A
pomagati ranjencu. »	Gospod	Filip Holcer,« ga je nagovoril	A
volje je bil že vročekrvni	gospod,	da bi bil vso svojo zgodovino	A
in z mečem v roki naš	gospod.	In njegova gospa, mlada	A
otroka.« »A vnukinja,	gospod	baron, vam vendar še živi	A
videli več v tem mestu,	gospod	baron.« A komaj so bile	A
utegnem.« »Nekaj malega,	gospod	grof!« je prosil oni in	A
zastavil pot. »Milostljivi	gospod,	« je dejal trdo, »jaz terjam	A
napadov. »Milostljivi	gospod!	« je dejal mirno, »Bog	A
hitel razburjen dalje. »	Gospod	grof!« je kričal za njim	A
misli, da bi bilo bolje	gospod	biti, nego se v Kozjem	A
zavezniki so bili Pavlačev	gospod,	ki bodo ob letu novo mašo	A
petami in tudi Pavlačev	gospod	se jima pridružijo, bili	A
pridejo do Ocepkove hiše.	Gospod	so se ravnali naprej,	A
vprašajo ga prijazno Pavlačev	gospod.	To je bila voda na materin	A
razlagati očetu, kako bi ta	gospod	Matevž fantu pomagali	A
da je mož ‒ da je svoj	gospod.	Ko pride v krčmo, bilo	A
ustavi pred Pezdirjem. »	Gospod	Pezdir, ali ste vi kaj	A
zve, kaj bo z vami?« »	Gospod,	prisežem vam,« stoka Ocepek	A
in mu reče: »Ljubi moj	gospod,	nikar toliko zavoljo tega	A
nič ležeče??!« zavpije	gospod	in jeza mu napne žilo	A
nagovorim: »Dobro jutro,	gospod	Šnakšnepskovski!« »O,	A
moj prijatelj na Nemškem	gospod	Berghaaggenbuttenreuther	A
razloček med njima?« ‒	Gospod	Šnakšnepskovski naenkrat	A
stopim v kabinet, mi pride	gospod	z veselim obrazom nasproti	A
na tla zbili!« »Da!	gospod,	uganili ste jo, vaš kebrček	A
milo pogleda. »Dragi	gospod!	« ga nagovorim, »kaj ste	A
Judendorf!!« »Prosim vas,	gospod,	povejte mi vse, gotovo	A
brleča luč življenja.« »	Gospod,	nikar preveč ne žalujte	A
lahko zavihate, bo že!« »	Gospod!	jaz se ne morem ganiti	A
branil z vsemi štirimi. »	Gospod	stotnik« je vselej odgovoril	A
bilo več časa, ker je	gospod	prišel že nazaj, in urno	A
/ . / stran 27 . / »	Gospod!	jaz ne morem ne naprej	A
ti je ta malha?« »O,	gospod!	to je najpotrebnejše med	A
štrbonk! se zvrne v vodo. »	Gospod!	kaj delate? ne hodite	A
za roko in mu rečem: »	Gospod!	ubogajte me in ne hodite	A
ohrani v naši vednosti.« »	Gospod!	to je preveč!« mu odgovorim	A
resnim glasom nagovoril: »	Gospod!	obljubite mi, da me ne	A
psica s tremi mladimi. »	Gospod!	kaj ste položili žlico	A
bile že dobro presušene.	Gospod	začne Češnovarja nagovarjati	A
se le vanj zaganjali.	Gospod	ni vedel, kako bi se vsem	A
popraskuje. Rečem mu tedaj: »	Gospod!	mislim, da ste v Češnovarjevem	A
tako po sreči,« nadaljuje	gospod,	»sem naletel pred tremi	A
Na poti so jih srečali	gospod,	ki so šli ravno od svetega	A
Neko nedeljo popoldne so	gospod	s prižnice razlagali četrto	A
in ta mu je zdaj umrl.	Gospod	župnik so ga prvi čas	A
zadržali ali pa ga je	gospod	kam poslal.Ali v gradu	A
Pošljite mi po gospoda!«	Gospod	so že čakali zunaj, Mina	A
iskati. Če je še tako velik	gospod,	najsi tudi rdeče hlače	A
gostoma vrata in odide. »	Gospod	lajtnant, ako se prej	A
pridem k vam.« »Dobro,	gospod	ritmajster!« Vsak je imel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani