do (701-800)

tvoja mati! in ki jih pel	do	zadnjega bo dneva. Brez	A
hišam, rekam, hribam, póti	do	nje ni njim zastaviti	A
kotov vseh od Skjaptrov	do	šamánov tak, kakor srake	A
ljubi svéta, in od veselja	do	veselja leta, de smrtna	A
majhen prostor je tje	do	gošave; to noč nam jo	A
podkopuje in drevesa, kak	do	nebes leti nje jeze pena	A
védet′ tvoje, zaprte vse	do	tebe videt′ póti, ni védlo	A
le hitro v Oglej, tje	do	patriarha, de posvetí	A
in dálej čez njih mejo,	do	smrti tam preganja zmot	A
svetli hlad, da sem	do	jutra pozabila tvoj	A
in s pahljačami	do	neba razprtimi. Sem	A
njegov krik zamajal svet	do	temelja, sem nemo se	A
se ni le prekljuval	do	srda mojega srca. PORTAL	A
starega, toda ko sem	do	tja prišla, vidim,	A
PEPELNICA Od pomola	do	obzorja vodi sončna	A
ožarjala od prvega dne	do	konca sveta. DESETNICE	A
poslána? A le vôdi me	do	jáme, zvésta mi do	A
do jáme, zvésta mi	do	tjè ostáni, dokler	A
nam, zmágo slávno, da	do	čásov prídemo, želénih	A
ogréva ljubézen, ki	do	dóma mi gorí. Srcé	A
le ljubézen sládko	do	domóvja in rodú; vsaj	A
mogóče krájev od Dráve	do	pénaste Sóče -- póčilo	A
nam, zmágo slávno, da	do	časov pridemo želenih	A
vpogníti, v ljubezni	do	domovja trden stój.“	A
poganja širen: od izhoda	do	zahoda.--	A
vdarec hùd. Od cvéta pa	do	cvéta letála si brenčéč	A
spremenljíva srcé se prazno mi	do	zdaj ni vdálo, a kákor	A
blestí! Mnog me še čaka	do	mesta korák, róko	A
svéti? ní toliko več mi	do	vína; pri tebi le,	A
zôri. In od zôre pa	do	mráka, duh ljubezni	A
smehom glàsnim polnijo	do	nóči pozne, ploskajo	A
starem se godí? Zvení	do	néba krík in šum, hrumí	A
Rà se dvíga v mestu	do	nebá. Šumi do tjà mi	A
/ stran 223 . / Šumi	do	tjà mi hrúpa vál, da	A
rés!“ Se dvíga krík mi	do	nebés. ”Sovrágu dal	A
veselje venča naše delo,	do	nebes naj sega spev hvaležni	A
“ plešejo in skačejo	do	stropa, za roké se	A
preponižno in pobožno molimo	do	néba: Blagoslovi Bog	A
srečo, pravo srečo, ki	do	néba vôdi. Slavo naj	A
dušo mu ljubezen sílna	do	krasôte, ki odeva bujno	A
skriti koči pisal je	do	konca dníj. Spisal	A
le verjeti je moral	do	danes ves národ, ves svét	A
samôtnih potíkali smo se	do	zdàj ... In danes - oj	A
prikloni pred njím se	do	tál: ”Že vladajo midi	A
tudi ti si dragi moj	do	smrti ...“ Mahomedu	A
kdo vodi vedno vas	do	njé?...	A
in srébra. Kadar pride	do	šatora Jude nagne glavo	A
Havila, Juda spremi ga	do	mesta Sihma. In napravi	A
očetu. ga napaja z vínom	do	večera. A napósled	A
Dino in še spremi ga	do	mesta Sihma. In napravi	A
A napósled spremi ga	do	mesta. In zašló je	A
jaz te spremim, oče,	do	šatorov.“ In napravi	A
najlepših. In ko pride Hamor	do	šatorov, se prikloni	A
in od kaplje sladke ...	Do	večera pije družba srečna	A
pije družba srečna,	do	večera in vso noč do jutra	A
do večera in vso noč	do	jutra. Ko pogleda solnce	A
spet pričnè se glasna.	Do	večera pije družba srečna	A
pije družba srečna,	do	večera in vso noč do jutra	A
do večera in vso noč	do	jutra. In ko gleda	A
“ da mi nisi vzrasel	do	raména.“ ”Kleti Ruben	A
in če pridem solncu	do	zibelke, če umrjem	A
In od rane zore pa	do	mraka tam na ravnem	A
mi je žar ljubezni	do	človeštva, do njegove	A
ljubezni do človeštva,	do	njegove bede in začeti	A
škrjanec drobni gor	do	nebá. A tebe ní, mladenka	A
góri najvišji stolp	do	nebá in zlezi kot sveti	A
A črno sovraštvo	do	ljube, do nje in do	A
sovraštvo do ljube,	do	nje in do vsega svetá	A
do ljube, do nje in	do	vsega svetá, to peče	A
srce njeno. A poti tja	do	njé ne znaš, saj niti	A
dekleta in od gostilne	do	gostilne leta, da dvojkam	A
zrake temne skale; tjà	do	néba, tjà do jasne	A
skale; tjà do néba, tjà	do	jasne solnčne luči	A
bičem vi. Dalje, dalje	do	prestola čez mrličev	A
grenkejša sreča je od dné	do	dné. In spet se tiha	A
višavi, koliko klafter	do	neba? ZAHVALJENA	A
pa sej je še daleč	do	tiste noči, ko boste	A
stebri mramorni kipijo	do	nebá, in streha se	A
na klopeh, in prav	do	grada se glasí njihov	A
kaplje grenke so prišle	do	roba, do vrha napolnjen	A
so prišle do roba,	do	vrha napolnjen je kelih	A
bogastvo svoje, vse	do	dna izpraznil svojo dušo	A
stran 60 . / Od ulic	do	ulic, križem po mestu	A
težko pot. Od ulic	do	ulic križem po mestu	A
na perotih dviga se	do	néba, do Jehove ...	A
perotih dviga se do néba,	do	Jehove ... Ob belo	A
prestolu kdaj popred,	do	kolena ti ne seže niti	A
iz tihe naklonjenosti	do	mene - da diha iz tega	A
blata, ki sem gazil v njem	do	kolen in ki me je tako	A
zatisnjene oči, od izhoda	do	zahoda zarísana svetla	A
križajo se od izhoda	do	zahoda, hiše velike in	A
smrdečih ljudi in hudó mi je	do	smrti, če se spomnim na	A
takó daleč, ah takó daleč	do	resničnega filistrstva	A
resničnega filistrstva,	do	tiste ledenomrzle, zlobne	A
Odložiti moram peró - plot	do	nebá je med mano in med	A
stebri mramorni kipijo	do	nebá, in streha se	A
klopeh, -- čuj, prav	do	grada sliši se njihov	A
na perotih dviga se	do	néba, do Jehove ...	A
dviga se do néba,	do	Jehove ... Ob belo	A
“ in preseka jezdeca	do	sedla ... Spet se dvigne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani