nova beseda iz Slovenije
pošljem do Ljubljane, | do | bukvarja, da jo tiska | A |
pojó! Naj se od ust | do | ust razlega, kar tu med | A |
koncu pota sva.« In ko | do | Kolpe prihiti, na strmem | A |
vije viharna in brije | do | morja, tak dvigne se trop | A |
črne sedle, v vodi bom | do | kolen. V laseh imam prostor | A |
Nastane luč. | Do | križišča sva prišla, telesa | A |
tuji, se nagnem daleč | do | prelazov. Izgubila bom | A |
postaja megleni nasad. | Do | tu, od tu dalje ni več | A |
nesla bleščavo v dar, prav | do | višin. Polja so gorela | A |
roka je opravila izkop | do | dna ‒ jutro bo. S smehom | A |
Življenja željnost. Veselje | do | življenja. Kaj nam priznanje | A |
Stoletje se stiska, zaprt | do | vratu na dežju stojim | A |
nas, in ako ji pomagamo | do | vstajenja, je s tem že | A |
Včasih, ko sem obupan | do | smrti, pomislim nate, | A |
prapore, da vzplapolajo | do | Bakrokožcev. On, Bakrokožec | A |
z zobmi. To je volja | do | življenja. Če si bolan | A |
Srebrno začrtane elipse drže | do | pomladišča. Postoj, brat | A |
kakor netopirji od kamna | do | kamna. Trudni od frfotanja | A |
drevo in raste z viharjem | do | sinjih nebes. Ecce homo | A |
konec sveta, daleč ni | do | razdejanja. Zebe me. | A |
Joj, kako dolgo je še | do | večera Joj, kako dolgo | A |
Joj, kako dolgo je še | do | večera, ki tih in zlat | A |
Joj, kako dolgo je še | do | večera ... Jutro na Krasu | A |
kruti trinog, da obudiš | do | sedaj nas brezbrižne, | A |
II Podor! Vse | do | tal in le tako vstal bo | A |
Umiraj samoten s sovraštvom | do | njih, usmiljenju njihovemu | A |
. / stran 78 . / Pot | do | človeka Krute sile oblikovanja | A |
Ali duh, ki je v meni | do | zadnjega dne, bo klical | A |
nič. In rekla mu je: | do | jutri tu mora biti srce | A |
podrl sem iluzije prav | do | tal. Z očmi zaprtimi sem | A |
Sopotniku Če si stopil | do | temnih globin, ne prižigaj | A |
tema, potopi svojo bolest | do | dna! Kdo si? | A |
ona, ki sega od goré | do | goré, od morjá do morjá | A |
goré do goré, od morjá | do | morjá. Jaz ne varujem | A |
ne morejo se potopiti | do | dna, do dna, a se ne morejo | A |
morejo se potopiti do dna, | do | dna, a se ne morejo rešiti | A |
veri, ki jih je dvigala | do | boga, a zdaj je utihnil | A |
........ 228 Od Celja | do | Žalca ............... | A |
v srcu te bodem nosila | do | konca življenja svoj′ga | A |
naprej, o, le naprej, | do | brezkončnih krajev mej | A |
drobno pisemce pošljite, | do | očeta, matere, do svoje | A |
pošljite, do očeta, matere, | do | svoje sestre žalostne | A |
beli so te bodo sneli | do | belih kosti.« Hiš′ca | A |
da se bo vid′lo kozarcu | do | dna, da bom vid′la, kak | A |
planinca, če ne morem | do | nje? Kaj mi nuca moje | A |
Nalijmo si ga, izpijmo | do | dna, saj vince je sladko | A |
le nesi, nesi pisemce | do | moje ljubice. Ko pisemce | A |
zavoljo vode ne morem | do | nje. »Lahko noč bi ti | A |
zavoljo vode ne morem | do | nje. Lan′ sem ji kupil | A |
je visoko, meni pa je | do | srca segala globoko. | A |
stran 196 . / ker od jutra | do | večera se ne bova vid | A |
zaradi vode nisem mogel | do | te! Moj fantič je na | A |
celi svet, pa pojdi tja | do | konca! Ne bom se možila | A |
fantič ti, oj, fantič mlad, | do | zdaj si bil en fest soldat | A |
si bil en fest soldat, | do | zdaj si sukal sabljico | A |
stran 229 . / Od Celja | do | Žalca Od Celja do Žalca | A |
Celja do Žalca Od Celja | do | Žalca je ravno polje, | A |
moj deklič, k′ ne morem | do | nje. Ko b′ Sav′co in Drav | A |
235 . / Ud Ribn′ce | do | Rakitn′ce Ud Ribn′ce | A |
Rakitn′ce Ud Ribn′ce | do | Rakitn′ce ne raste druz | A |
čaka, dečva čaka od zore | do | mraka, ona mora, ona mora | A |
Slovenec sem! Od zibeli | do | groba ne gane moja se | A |
pomlad nam da, urno pa nas | do | poletja pelja, leto brž | A |
Žvižga, prepeva si, ni mu | do | kron, nič mu za dinar | A |
Kozarce si nalijmo, nalijmo | do | vrha, do dna ga vsi popijmo | A |
nalijmo, nalijmo do vrha, | do | dna ga vsi popijmo, ha | A |
ga vsi popijmo, ha, ha, | do | dna, do dna! Slovenski | A |
popijmo, ha, ha, do dna, | do | dna! Slovenski zemlji | A |
zakovali, da ne morem | do | nje. Pa bom pilil in bom | A |
pilil in bom sekal prav | do | belega dne, tako dolgo | A |
tako dolgo, da bom prišel | do | nje. Pa so prišli trije | A |
zavoljo vode ne morem | do | nje. Tri ur′ce hoda, je | A |
pomlad 87 Prišel je fantič | do | ljubice svoje 89 Prišel | A |
Tu ni tvojga druga. | Do | njega je devet gor, i | A |
89 . / Prišel je fantič | do | ljubice svoje Prišel je | A |
svoje Prišel je fantič | do | ljubice svoje, vrgel na | A |
razdere. Blato mu je | do | kolenca, voda mu je do | A |
do kolenca, voda mu je | do | ramenca. Dajte mu, dajte | A |
temnoj noči, zvejzde ′ | do | ti svejtile, da ti mejsec | A |
mejsec zajde, zvejzde ′ | do | ti svejtile, da ti mejsec | A |
Ves frajd sem zgubiva | do | šocja mojgá, ko so začele | A |
jih vzamem ko ne morem | do | njih Da se nekaj plazi | A |
julijska nevihta Naj me pere | do | jeseni Za vrata sem | A |
blodnje in želje, priti | do | »mestnega vogala, kjer | A |
drug malin in mletje | do | konca veka. VČASIH je | A |
Mene pa pustila čakati. | Do | svetlega. Ko bo spet vse | A |
DALEČ je. | Do | zvezd. Poledenelo. | A |
Malin je malin od veka pa | do | veka. V MENI je dan. | A |
se vzdignem iz peska | do | oblaka Težka sem in modra | A |
vendar premoči opljuskaj | do | kože pod kožo Hočem biti | A |
razmočena od tebe od tebe | do | sebe Imam te rada Imam | A |
zbirk izbrusila in dorekla | do | skoposti in kratkosti | A |
V dvoje se vzpne celo | do | zvezd: Najino dihanje | A |
izgubljeno nežnost in ljubezen | do | življenja, pa naj zveni | A |
dimenzij, ki subjekt privede | do | sizifovske drže: »Nočem | A |
krožnih, polkrožnih, pa | do | klinastih in vse bolj | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |