bilo (801-900)

Nič več. To vse bi	bilo?	Vse! ‒	A
nesrečnih se let, gorje mi je	bilo	tedaj!« Krog ust zaigra	A
Na kraju tujega sveta	bilo	je prvo mojih pisem poslano	A
sem dekleta, ki zame je	bilo	podoba sveta. In ni me	A
me, jaz ti dam slovó,	bilo	je življenje s tabo pusto	A
me, jaz ti dam slovó,	bilo	je življenje s tabo pusto	A
ves rod, a kaj bi zate	bilo?	Kot!	A
ljubi; veš li, kak trdó je	bilo	njeno angelsko oko?...	A
godi! V pekèl razuma ni	bilo	mi treba želeti, ne se	A
morje! Kako mračnó si	bilo	nekdaj! A ko ti je vzcvetel	A
vzcvetel ljubezni maj, si	bilo	val, ki gibki čoln ga	A
Samo to vem, da kar je	bilo	prazno, sedaj blesti nasproti	A
prijazno, življenje mi je	bilo	dolga noč. Življenje dan	A
Moje prvo deklè, to je	bilo	hitró in urno in gibčno	A
v srcu ni; saj ni préd	bilo	veselo, ko se zate je	A
stran 19 . / Srcé je moje	bilo	oltar, préd bogstvo ti	A
slovele, al lepši od Urške	bilo	ni nobene, nobene očem	A
ni nobene, nobene očem	bilo	bolj zaželene ob času	A
ljubega vdalo; al ljubih	bilo	je nji vedno premalo.	A
ravno tak gorkó, ko, de	bilo	bi v prsih še zdravo in	A
mož tam govori, “ak bi	bilo	svetnika, bi mir mu dala	A
zletel, čakaš peres?	Bilo	bi drugemu čákat′ dolgčas	A
drugemu čákat′ dolgčas,	bilo	bi drugemu čákat′ mraz	A
res je, de bi tako ne	bilo!	vse res, kar dekleta morske	A
godel, sladkó je pel.	Bilo	ni godú, svatóvšne, semnjá	A
gosti začel. Preteklo	bilo	let dvoje še ni, je boljši	A
zaslužil kot mladi kanclir.	Bilo	ni godú, svatóvšne, semnja	A
spet kmalo gosti znal.	Bilo	ni godú, svatóvšne, semnjá	A
Učenec “Res škoda bi	bilo,	zdéj od nedelje do druge	A
petek v pósti Petrarkovo	bilo	srcé užgano, pogléda njen	A
Korine, Cintije al Lavre bi	bilo	pozábit′ škoda tvojega	A
de v ljubezni moji ni	bilo	nikdar resnice, kak si	A
videle so zmoti vdane oči:	bilo	dekle je nizko ena, bila	A
imena; tam meni je gorje	bilo	rojeno od dveh očetov	A
te sanje krátko-čásne,	bilo	blisk nagel upanje je	A
ugasne. Od tud ni več srcé	bilo	veselo; kako bile bi poezije	A
/ . / stran 134 . /	Bilo	je, Mojzes! tebi naročeno	A
Mojzes! tebi naročeno	Bilo	je, Mojzes! tebi naročeno	A
dokler napoti prihodnosti	bilo	je zagrinjalo. Zvedrila	A
ZENICAH Kadar te dolgo ni	bilo,	se vrata za špranjo	A
srečo ...“ Oh - in ni ga	bilo	vèč. Položíli so	A
nam žível bó: oh, saj	bilo	nam je dobro, da ne	A
ljubezni tvoje tožno	bilo	bi življenje moje!	A
mnogo je gorjá. Srečno	bilo	bi v trpljenju ko za	A
nekdàj; o takrát je	bilo	krasno kot bi pal iz	A
zima govoríla. Ko méni	bilo	ni mogoče tó pa naj	A
biti ne more takó kot	bilo	je nékdaj lepó, če	A
enkràt; le enkràt je	bilo	srečno srce moje, le	A
zdaj trpí! Od solzá bi	bilo	rdeče prej prelepo	A
ti okó, lice bi ti	bilo	bledo kakor meni je	A
oživí v spominu kar	bilo	je nekdaj če vrne se	A
srcé tedàj ... A to je	bilo	davno, davno, in ne	A
slutil. Četudi solzno	bilo	ni okó, Bog sam vé	A
sem te čakal, a tebe ni	bilo,	ah nisi me čula, kakó	A
vračal. Tisti čas je	bilo	meni, kakor da živim	A
nekdaj cvetele. Kakšno je	bilo	tisto življenje, ki me	A
/ stran 89 . / Če je	bilo	človeku mogoče, da je	A
prišel nikoli. V sanjah je	bilo	moje resnično življenje	A
in ga ne poznam več, ni	bilo	moje.Stran, strahovi!	A
človeka od rojstva. To je	bilo	po priliki ob tistem času	A
izgubile in vse okoli mene je	bilo	pusto in prazno. Sanje	A
gnojnico. Težko to ni	bilo,	če se pomisli, koliko	A
je naokoli. In dobro je	bilo,	da sem to storil.Tisti	A
natura. Preveč se je	bilo	moje srce napolnilo z	A
rožnobarven pajčolan, ki ga je	bilo	bridko izkustvo že davno	A
srcé tedàj ... A to je	bilo	davno, davno, in ne	A
slutil! Četudi solzno	bilo	ní okó, -- bog sam	A
očí ...“ ”Kaj okó bi	bilo	mrtvo, kaj bi bil	A
zdaj trpí. Od solzá bi	bilo	rdeče prej prelepo	A
ti okó, lice bi ti	bilo	bledo, kot je meni	A
oranžne barve. Okno je	bilo	odprto.Zunaj na vrtu so	A
pepelnično jutro ... Preveč je	bilo	šampanjca!... Od telesa	A
sem te čakal, a tebe ni	bilo,	ah, nisi me čula, kakó	A
je že davno, kar je	bilo	duše v njih ...“ Trdo	A
posestvo; od takràt je	bilo	meni, kakor da živím	A
tvojo ... Reci, če je	bilo	čudno, da sem mirna	A
ní, to ní mogoče, to	bilo	bi preveč hudó! O	A
ljubijo! Saj tó ne	bilo	bi nič zlega, da ti	A
že davno, davno ... Ali	bilo	je prelepo. In mamá	A
šla moja mladost? Ni je	bilo!	Moje življenje, kam	A
stran 122 . / Ali, ni jih	bilo	več. Pes od jeze ves	A
Nikdár srcé ni moje	bilo	srečno, zakaj li srečno	A
srečno, zakaj li srečno	bilo	bi sedaj? Za njé ustvarjen	A
nikdár srce ni moje	bilo	srečno! Če le za hip	A
Nikdár srcé ni moje	bilo	srečno, zakaj li srečno	A
srečno, zakaj li srečno	bilo	bi sedaj! KANCIONI	A
vekomaj ostane, kar je	bilo,	kar je svetílo en trenotek	A
Čas otroštva je minil ‒	bilo	je bedno, hrepeneče, ko	A
zapustil bom stene, ki jih ni	bilo,	ko sem plezal po češnji	A
nepremičnih ust. In je	bilo.	Najino poslednje.	A
/ Bor Da bi toplo	bilo,	zraven bilo ledeno ...?	A
bi toplo bilo, zraven	bilo	ledeno ...?	A
? Da bi cvetno	bilo	zraven bilo sneženo ...	A
bi cvetno bilo zraven	bilo	sneženo ... ? Ah, kaj briga	A
Živeti lepo je, še	bilo	bi lepše pozabiti trud	A
2 Da sem te ljubil,	bilo	mi v pogubo, postala si	A
moj, vse, kar mi svetlo	bilo,	drago, ljubo, vse zgubil	A
jagoda vse čustvovanje	bilo	je tvoje in za majhen	A
pa da bi skoro mi že	bilo!	Takrat potrkam, Damijan	A
II Da sem te ljubil,	bilo	mi v pogubo, postala si	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani