bilo (901-1.000)

moj, vse, kar mi sveto	bilo,	drago, ljubo, vse zgubil	A
64 . / ROŽICA Kje si	bilo,	sonce zlato, da zgrešilo	A
čas, kaj si mi dan? Kar	bilo	‒ kot v sneg zakopano	A
odšel, predobro v duši mi	bilo	je mladi, da še ostal	A
prikriti; ‒ še meni, dekle,	bilo	bi hudo, da mi hudo še	A
že vse ‒ kot bi nič ne	bilo!	»Kdo dobrih kristjanov	A
Glej, Bogu sred višav pa	bilo	ni več prav, da mlinar	A
pa da bi skoro mi že	bilo!	Takrat potrkam Damijan	A
čas, kaj si mi dan? Kar	bilo	‒ kot v sneg zakopano	A
nam, priti nazaj spet	bilo	te ni sram, pusti nas	A
od koder barvnokrili je	bilo	skoz goloroki je na izgubljene	A
v tačke in strah me je	bilo	križarjev, ki so nastavljali	A
GOSPOD Pretirano bi	bilo	reči, da je velik.Raje	A
stran 64 . / Naslova ni	bilo.	Češ, za naslov je še čas	A
do miru. Šepetanje je	bilo	dovoljeno.Hlad katedral	A
možnost. V mehko meso bi	bilo	enostavno zarezati znak	A
leg. Delo odmeva je	bilo	težko ‒ redno je kasnil	A
Toda nič. Očitno je	bilo,	da bo za tisti dan obsojen	A
prestanka! Prej časa, novcev	bilo	je izguba, zdaj rodoljubje	A
komu bi storil, hudó bi	bilo	mi koga žaliti. Iz srca	A
Kedór staknil pri nas je »	bilo«	z »milo« enkrat po sreči	A
da bi veselo, Enkret	bilo	mi samó! Kaj gorjé ti	A
polno serce poči; Pa solze	bilo	ni v očí. Zdaj pa ste	A
mislilo si nase, Greh	bilo	je že to samó; Oh! ko	A
željo gorečo. Kako je	bilo,	saj sam ne vem, Na mojih	A
52 . / Sercé je moje	bilo	táko, Ko zadnjič sem pri	A
zanaprej plesali. Saj	bilo	je pa tudi čas, Da svet	A
ves drug obraz; Težavno	bilo	je na sveti Pošteno sovi	A
hudoba ‒! Še tega mi je	bilo	treba, Kar izpraskala	A
Ko serce mi je vroče	bilo	V ljubezni za vesoljni	A
zemljó, strah je človeka	bilo	pred življenjem. Beda	A
vasi fantje zapojo. To	bilo	je v davnih časih, davnih	A
pomnite, tovariši, kako	bilo	je sleherno jesen, kako	A
pobralo ... O, če ljudi bi ne	bilo	pri nas, ljudi, ki ne	A
padlimi titani, ki v njih	bilo	je, kar se v nas budi	A
pri vas. A v zaporu mi	bilo	je, kot bi konji me steptali	A
so z menoj ... Kako lepo	bilo	bi iti za teboj, v dolenjskih	A
valove prelivati v soncu	bilo	mu ni dano Razlil se je	A
njive Ko rože več ne bi	bilo	nobene, ko zadnji cvet	A
vedno tam ječi in, kar	bilo	je, nehvaležno skriva	A
bežiš pred tem, kar je	bilo,	in gledaš vejice, ki jih	A
prižene in kar je prej	bilo	pozabljena davnina, postane	A
balzam. Če bi jih ne	bilo,	bi zdaj okronal težek	A
na vse, kar včasih je	bilo	med nama. Postaja.	A
strun a to takrat sploh ni	bilo	vprašljivo. Poziral sem	A
zdaj je črnobel spomin,	bilo	je svojčas hiša, vrt,	A
spomini in resnico. Kar je	bilo,	počasi poradira kot kak	A
se smejala. Opoldne je	bilo	v oblakih skrito. Vse	A
skrito. Vse tisto skakanje	bilo	je slaba šala, bolj ironija	A
sobi na omari? Vse to	bilo	bi zame prav verjetno	A
izgubil, ob njej mi ni	bilo	nič manj hudo; kljub tému	A
dobile zato, ker naj bi	bilo	od tam do Celja peš natančno	A
podobnega, kot je nekdaj	bilo,	ko sem verjela, da klešejo	A
je bil svet moj. Ni	bilo	stvari, ki je ne bi imela	A
Šestnajst let mi je	bilo,	ko mi je mama kupila porcelanasto	A
takrat vse bo izgubljeno je	bilo	sploh kdaj dobljeno, res	A
kure kar sem dohitela, je	bilo	moje. imela sem mnogo	A
pasje lepo. Kaj bi ne	bilo!	Saj še pes je kdaj vesel	A
ki mi brezmejno vdano	bilo	ves čas do zadnjega je	A
jim je hudó. Kaj bi ne	bilo	jim hudó, kaj bi ne bilo	A
bilo jim hudó, kaj bi ne	bilo	jim bridkó, od dóma se	A
je reklo: »Tebe, rož ni	bilo,	ko mogočno z neba zemlji	A
Búči, morje adrijansko!	Bilo	nekdaj si slovansko, ko	A
minulo časa, da o njem ni	bilo	glasa. Tretje leto list	A
nevidni, konji izbrani. Ni	bilo	zaman. Trava ni več zelena	A
utripajočega sveta. Ni jih	bilo	lahko ujeti.Lovila jih	A
zapuščaš sedaj? Ah, to je	bilo	nekdaj. Ves intimni šepet	A
Tisočkrat tisoč, še več nas je	bilo,	tisočkrat tisoč hlapcev	A
tisočkrat tisoč, še več nas je	bilo.	Pel bi, kako so razšli	A
Tvoje trpljenje je	bilo	skrito svetu in tihi,	A
mislili smo, kako bi lepo	bilo	splavati kar z burjo preko	A
vse, kar je prikrito	bilo,	vse moram odkriti, ne	A
morem kričati, vse bi	bilo	zaman. Proti človeku Kolesje	A
spoznanja I Doklèr ga ni	bilo,	sem se ga bal, in ko prišlo	A
plasti, tukaj nič boja	bilo	ni, tukaj je tiho pokrilo	A
o vse Vse, o, vse je	bilo	zaman, zaprt je tvoj hram	A
srca. Vse, o, vse je	bilo	zaman, zaprt je tvoj hram	A
Búči, morje adrijansko!	Bilo	nekdaj si slovansko, ko	A
Ko so pa cigani prišli,	bilo	je ojoj, tekel sem le	A
Je l′ti, Kata, milo	bilo?	« »Kaj bi meni milo bilo	A
bilo?« »Kaj bi meni milo	bilo,	kad je grozdje sladko	A
kad je grozdje sladko	bilo!	« [ Suhor ]	A
in prepričljivo, da bi	bilo	greh le-ta rokopis odložiti	A
polju z rumenimi bučami Je	bilo	kot da ležijo sonca na	A
iskrena. Kaj takega je	bilo	med sodobnimi slovenskimi	A
VALČEK 43 NE POZDRAV,	BILO	JE SLOVO 44 RAZUM SELIVK	A
napisala bi, a takrat	bilo	je, kot, da teh sploh	A
nezadržno, a zame ni daljše	bilo	še noči. Jutrišnji svet	A
stran 44 . / NE POZDRAV,	BILO	JE SLOVO Zdaj šele vem	A
lepše bo, naj bo. Če je	bilo	zaman, kar je že mimo	A
stelje. Da dvema je	bilo	dovolj veselo. Vaščani	A
Vabilo 26 Lepo ti je	bilo	28 Pokazala se je 30 Samo	A
padel, a moje naročje bi	bilo	vseeno ves čas prazno	A
trenutek minil, te ni	bilo	nikjer več. SAMO, DA	A
stran 28 . / Lepo ti je	bilo	Lepo ti je bilo tisti	A
ti je bilo Lepo ti je	bilo	tisti čas ‒ ‒ visoko sem	A
prijaznosti. Lepo ti je	bilo	tisti čas ‒ ‒ visoko sem	A
in nobene druge poti ni	bilo	nikjer. Ti si se izgubljal	A
gore, ptic in rastlin ni	bilo,	hodila sem, postajala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani