nova beseda iz Slovenije
slovenskim domovjem, ali Zovolj rad umrje slep in ne | videč | lepot svoje dežele, ako bi vedel in čul, da | A |
pohvalil, kar se poprej ni dogodilo že nekaj let. | Videč | mojo resnost in prizadevnost so mi profesorji | A |
Mene je pretreslo, da sem obstala. | Videč | pa, da je zverina zamahnil tudi proti meni, | A |
Heri, osle!« Divje je strmel vame, a | videč | me pripravljenega, da izvršim namero, je zamižal | A |
Silno sem se prestrašil nenavadnega prizora in | videč | očeta, smrtno bledega, drhtečega po vsem životu | A |
pojavil v sobi gospodar in se prizibal k postelji. | Videč, | da se žena ne gane, je zatulil kakor besen: | A |
preboleti otroške bolezni, kdor je željan življenja. | Videč, | da ga naši obiski dolgočasijo, smo drug za drugim | A |
stran 127 . \/ obdelanega vrta. Zavzel se je D., | videč | naju prihajati v dveh. »Kje pa imate bolnika | A |
zračno in hladno v tisti uri, in mu ponudil, | videč | ga močno spehanega, krepila; vina ali piva ali | A |
vročine. Spravili smo ga na njegovo stanovanje in | videč, | da ni opreme ne ljudi za najbolj skromno nego | A |
gledali v tla. Poklical ga je stotnik TO, ki je, | videč | ga, kako se pogovarja s sovražnikom, takoj pritekel | A |
velikosti žogice za tenis, se obrnil k njim in jih, | videč, | kako so otrpnili, skušal pomiriti: »Ne bojte | A |
identični polovici, ki sta druga drugo izpodrivali. | Videč, | da je Slovenec, se jima je zasmilil do dna duše | A |
kratkem besedovanju se je obrnil Lambergar, | videč, | da ničesar ne opravi proti sili, in tekel klicat | A |
vzdihe, ki jih v Ježi na Parnas rad izdihuje. | Videč, | kako je keber pevca Keberskega namesto v zračne | A |
»Pa da bi tudi lisici nič ne zalegla!« | Videč, | da je vsa lov zastonj, primeta dve za ojesce | A |
prijazno pozdravila, oba sta se predstavila, | videč | dokaj fino opravljenega, inteligentnega človeka | A |
muzal, ko je odpravljal hlapca z vozom nazaj, | videč, | da Samojlo ni dodal ni ene zlatoglavke, ni primaknil | A |
zlost in njeno zanimanje za gosta oživljeno. | Videč, | kako se z nožem trudi, da bi ogolil kurjo gnjat | A |
Gospodine Franjo, hočeš še kave?« je opozoril deček, | videč, | da drži zamišljeni gost prazni findjan na kolenu | A |
vrtu, kar prihrume hajduki in jo napadejo. To | videč | je Atif pritekel na pomoč, in vnel se je krvav | A |
360 . / »Kaj vam je?« je hlastno vprašala, | videč | njegov temni obraz. »Nič,« jo je odurno zavrnil | A |
morja,« je hitro in s poudarkom povzel inženir, | videč, | da je oni zašel v svoj deklamatorski in agitatorski | A |
zažgolela Katica ter stopila na Mikovo stran, | videč, | da se je ogiblje Vilar. »Držal se bom tu-le | A |
vse v redu,« ji je prestrigel besedo soprog, | videč, | da se častnika mrko muzata. »Sami-leben, posodi | A |
solnce zahaja.« »Kje je to?« je vprašal inženir, | videč, | da postaja siromak domač, zgovoren in zaupljiv | A |
tem, se je potolažil. Hrenova sta molčala, | videč, | da se mlada zaljubljenca pogovarjata toliko | A |
Z Bogom, z Bogom!« je veselo klicala gospa, | videč, | da se pelje neljuba deklica v smeri Majeviceplanine | A |
velikih vratih stražil vhod v poslopje, ga je, | videč | opanke, spustil v hišo pokore.Stopivši na dvorišče | A |
mostu. Pogrelo je inženirja, ostolbenel je, | videč | se v neprijetnem položaju in čuteč svojo onemoglost | A |
ravljajoč in smejoč se napol prikrito zrlo na naju. | Videč, | kako sva se zagledala v Ivanko, je viknil Vah | A |
mu smehlja v obraz. Tudi jaz sem bil vesel, | videč, | da prijatelja ni potrla neudača tistega dne | A |
o katerih so sanjarile ženske in so moški, | videč | ga, precej s prsti posukali pod nosom.Kdor je | A |
stopil Jurij Oražem skozi velika vrata v hišo. | Videč, | da je nekaj padlo z njegovega hodnika, je stopil | A |
pičila ljuta kača, tako je priskočil Marijaš, | videč, | da Kladvičkova pipa nima pokrova.Takšnih pip | A |
neumnost!« je zarenčal prekupec, in Vorka, | videč | razburkani stričev obraz, je preplašen zlezel | A |
še na cesto poslovit od nas ‒ sem si mislil, | videč | ga, kako se vali črez cestni jarek.Bil je ves | A |
»Kaj ti je?« je povprašal grof v skrbeh, | videč | prebledeli otrokov obraz in strmeče, razširjene | A |
Zmagoslavno se je oziral okrog sebe in se muzal, | videč, | da se grof in župnik vljudno, toda nejeverno | A |
njegovo roko, jo stisnil in nato nadaljeval - | videč | pred seboj mlado, s solzami orošeno lice -, | A |
se odkupim?« zastoka stari. Kordun pobesni, | videč, | da se ujetnik ne vda.»Prinesi šibe!« ukaže Vlahu | A |
sovražil Anžeta. Ali kmalu je to sodbo izpremenil, | videč, | da fant dekletce brani in ji skrivaj pomaga | A |
zajel vode in se umil. Potem se je ozrl ali | videč, | da ni nikogar pod lopo, je zamodroval: | A |
venomer samo Marjanico in njenega spremljevalca. | Videč, | da je tudi tujec zavil z Marjanico na Peč, je | A |
ga ni oče pogovoril, kakor je mogel in znal, | videč, | da se otrok ihti tako strastno, da ga obhajajo | A |
streljati. Nekateri so obležali, drugi so pobegnili, | videč, | da gradu ne zmorejo.To je tisti grad pri morju | A |
Jurij Ljudevit se je pazno ozrl naokrog. | Videč, | da sta sama, odgovori: »Dragi polkovnik, doživel | A |
cesti pa so še vedno dohajali novi radovedneži. | Videč, | da so že vsi prostori zasedeni nad cesto, stopali | A |
Hvaljen bodi Bog!« »In opoldne?« vpraša, | videč, | da se hoče gospodar brez besede odpraviti. | A |
Staremu Primožu Varnu pa se je stajalo srce, | videč | te strežaje v taki pridnosti.In ko mu eden prinese | A |
Globoko na prsi se mu povesi glava. | Videč | ga v tej revščini, topi se dekletu mehka duša | A |
dejali, da ni mogla prenašati puščobe na Višavi, | videč | srečo in veselje na Nižavi!Prav mi je bilo tako | A |
stena preskočiti ne da z demokratičnimi frazami. | Videč | aristokrate, ki so med sabo živeli, kakor se | A |
III Kontesi, | videč, | da je samo ženska, pomirili sta se takoj, dasi | A |
Konjar ga, čudeč se, skoro prestrašen pogleda. A | videč, | da je Blaž govoril le tjavendan, ozre se po | A |
ležečega Blaža ter ga razgleda in pretiplje. | Videč, | da je popolnoma nesvesten, a ne močno udarjen | A |
uradnikov. Krčmar je stopil sam pred hišo in | videč, | da ima pred seboj višjega uradnika, prikloni | A |
dejali: ta je to naredil.« Še malo Šepec prosi, | videč | pa, da ne opravi ničesar, zgrabi ga jeza, ob | A |
Šepec se oddahne, pogleda tja proti materi in | videč, | da v tla zre, meni: »Hvala bogu, da le videli | A |
suhokostec grdi, kaj me tepe?« tuli Neža in, | videč, | da je njen mučitelj od nje proč obrnil svojo | A |
Na mizi so ostala pisma. Žandar | videč | jih, takoj prime eno in s čudom vpraša Stremenčka | A |
kmetski voznik prašnati svoj klobuk z glave, a | videč, | da ga gospe ne vidita, zarenči nad voznikom | A |
je bil tudi mali vzrok, da sem, luč pri vas | videč | ‒ menim, da še ob pravem času ‒ povedat vam | A |
njegovega prihoda Senčarica tja postavila, in, | videč | veselo deklico, zardi in zjasni se tudi njegov | A |
oči, prej slepe, preden se niso odprle, tebe | videč, | moj sladki, moj ljubljeni Alberto, Alberto, | A |
ga brat, ki je bil pristopil in se ustrašil, | videč | divji pogled svojega brata. »Si li čul, kaj | A |
gotovost tega, kar je po svojih nazorih želel. | Videč | začetek, veroval je tudi v zvršetek.Zatorej | A |
»Zakaj tako hitro?« Obrne se in, | videč, | da je mlad znanec, pravi: »Greš tudi v semenj | A |
Štefan pride v tem hipu mimo. | Videč, | da Franica stoji poleg Petra, hoče oditi; a | A |
na kamen, podpre glavo v dlani in, v mislih | videč | svojega krvavega, zasramovanega očeta, razjoka | A |
stopi predenj, povzdigne proseče oči k očetu, pa | videč, | da je njegov pogled oster, strog in jezen, povesi | A |
navadnih reči o lepem vremenu itd. ž njimi. | Videč, | da se Franica ne pokaže v hišo, stopi ven. | A |
Ženin hoče pogledati na uro, toda malone omedli, | videč, | da mu na zlati verižici visi pristna rdeča | A |
Pavličeva sestra. Danes bo govorila čisto resnico, | videč | mene pred seboj.Izpovedala bo, da je sama v | A |
nič pomagale. Množica se je vse bolj plašila | videč, | da nebo vedno bolj in bolj žari. Naenkrat | A |
Ponoči sem bival v njihovem taboru. | Videč | pa, da se približujejo Turki, sem hotel takoj | A |
poljubovati pismo. Samega veselja se joče, | videč | da je Bog uslišal njeno molitev. Več | A |
svoje slabo razsvetljene sobice. A starček, | videč | ženo vso prestrašeno, jame govoriti v slovenskem | A |
pridejo ter ugrabijo nesrečnega moža. Zalika, to | videč, | jame vpiti in klicati na pomoč. A vse zastonj | A |
kaj pes ima. Niso se mogli dovolj načuditi | videč, | da liže Kastor bližajoči se beračici roke in | A |
hitro iz hiše. Vesel skoči njegov pes Fido, to | videč, | izpod mize.Vesel, pravim, ker dolgo časa je | A |
da boš ti nam mož, ki ga potrebujemo, kateri, | videč, | da je ljudstvo lačno, ne bo dajal kamna tistim | A |
niso hoteli. Nekoliko trenutkov je bil Krese, | videč | pred sabo stare znance in tovariše, precej zmešan | A |
ljudi, ki so se zabavljivo o njem razgovarjali. | Videč, | da mislijo igrati z njim vso Petrovo komedijo | A |
zdihovala in pričakovala ženina, ali brez uspeha. | Videč | mojo ljubezen z Zinko, je začela strašno vihati | A |
mogla utolažiti nejevolje in me prepričati. To | videč, | me ne nadleguje Lojzka nič več z vinom; moj | A |
sramežljive so tako, da ne vedo, kam bi se dejale, | videč | za mizo neznanega človeka z brado, brki in očali | A |
Ta odgovor me je zbodel in razžalil. | Videč | mojo nevoljo, se začne Lila na ves glas smejati | A |
cerkovnik. Ljudje so jih srečavali in se smejali, | videč, | kako se drže za roke mladi, belolični gospodje | A |
Angeliku vstop v hišo, ali . / . / stran 117 . / | videč | Jurja pri vratih, se ni upal nastopiti s silo | A |
zdravnik Natan. »Pokliči ga,« je velel Juri, in | videč, | kako je Tomaž sledil Komolji z očmi, je šepetaje | A |
Furlanske. In vsi so bili ugodno presenečeni, | videč | pred seboj lepega mladeniča, kateremu je kraljevski | A |
stran. »To so bili vojščaki,« je dihnila Hema, | videč | da je koča pod drevesi napol sežgana in da se | A |
dočim je Katarina od strahu skoro onemogla, | videč, | da nasip ni zastražen.Prešinila jo je strašna | A |
hišice stara žena, ki je prestrašena vzkliknila, | videč | onemogli deklici. Spravila ju je v hišo in | A |
menih. »Beži, Juri,« je zaklicala Katarina, | videč, | da se Juri vrača.»Beži moj ljubec.« | A |
vrsti belih zob. Nehote se je nasmehljala, | videč | v steklu svoj obraz, o katerem se ji je zdelo | A |
zadovoljneje se je smehljala naša trojica v prvi sobi, | videč, | kakor nenavadno tekne danes lekarniku pijača | A |
Ubožec ni vedel, kaj bi odgovoril. Suša, | videč | lekarnikovo zadrego, jel se je smejati. | A |
trojici in začel metati kvarte. Olga pa je, | videč, | da se je ogiblje, pogledala strupeno in odšla | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |