Gregor Kobal je medtem zaprl vrata s podpahom in upihnil luč. Stara mati je bila spravila otroka spat in se trudila z dečkom, ki se je še dolgo kujal, dokler ga ni oče pogovoril, kakor je mogel in znal, videč, da se otrok ihti tako strastno, da ga obhajajo božjastne slabosti. V mislih na tega nesrečnega svojega otroka je legel Gregor kar oblečen na peč in buljil v tem.