Pogovor je pretrgal Komolja, ki je prišel naznanit, da je došel zdravnik Natan. »Pokliči ga,« je velel Juri, in videč, kako je Tomaž sledil Komolji z očmi, je šepetaje dejal: »Komolja je hraber kakor lev in vztrajen kakor mravlja; ko bi danes ležal na smrtni postelji in bi moral komu kot svojo poslednjo voljo poveriti maščevanje, nikomur drugemu bi ga ne poveril, kakor Komolji.« Tomaž je samo nagnil glavo, a Juri je spoznal, da je tudi bivši njegov varuh njegovih misli.
Žida Natana je Juri povabil, naj zapusti Čedad in naj gre ž njim.