Tam sta bili dve okni odprti; gospica poišče droben kamenček in od veselja smehljaje se, kakor da bi kaj prijetnega opravljala, nalahko zaluča kamenček na nevisoko okno. Takoj se prikaže Liščev obraz med cvetlicami, katere mu je bila že od početka njegovega prihoda Senčarica tja postavila, in, videč veselo deklico, zardi in zjasni se tudi njegov obraz. »Pojdite dol, tale moj Janezek vam ima nekaj važnega povedati od doktorja Zobra,« kliče ga ona in v hipu je bil Lisec pri njej na vrtu, kjer sta potem, ko je odšel mali sel, še dolgo govorila.