nova beseda iz Slovenije
Tončku ‒ in ti svoja kopita vkup spravi. Le | urno! | TONČEK baronu roko kušne. | A |
‒ Pel boš ščinkavček, pel. In le | urno! | GOSPA pesem v roko vzame: Kdo je naredil | A |
Odhaja se z zadnjim sklicevanjem, hodi se | urno | in vedro.Potem ves božji dan sklonjene postave | A |
Koline bodo! Domači mesarji so vse opravili | urno | in spretno, koliko tega so že imeli pod rokami | A |
a potrka na duri in odpre JERMAN stopi | urno | k Lojzki: Pozdravljena!Ali si -? | A |
Nehaj, Mrva! MRVA izpustí, roké mu omahnejo: | Urno | pojdi zdaj, brate... Lahko noč! | A |
Marta. Povem ti to‐le in ubogaj me: pospravi | urno | svoje stvari in pojdi odtod.Našla boš kakšen | A |
ozré na zlodeja, ki stoji poleg njega ter se | urno | in šepáje vrne k peči... ŽUPAN: Vse od konca | A |
- kaj le stala! - hodila je, capljala je že | urno. | Prej tisti dan je padla na obraz, moj mož jo | A |
pognal hitreje proti mračnemu zapadu, prinesel | urno | bi oblačno noč.Razgrni svoje zagrinjalo, noč | A |
- No, dojka? | Urno, | kaj je?Kaj prinašaš? | A |
Vzemi in ostani trdna! Ob tem pa pošljem | urno | fratra s pismom na tvojega soproga v Mantovo | A |
Hitíte! | Urno! | Žénin je že tu. Brž, pravim! | A |
(Pokaze na kredenco.) Pa | urno | se zaobrnite. PEPCA Če se je tako zelo mudilo | A |
se gre pri vas? . / . / stran 9 . / JOŽE ( | urno | vstane): Kar na desno čez dvorišče.(Mu pokaže | A |
PEPCA Saj že grem. (Se | urno | zasuče in vesela odide.) MENTEJ (si iztoči | A |
KOKALJ (skoči skozi okno v izbico, okno | urno | zapre): Ukazujete, gospod komisar? MENTEJ | A |
peči k mizi): Saj ne bodo nič opazili. ( | Urno | izpije iz vsakega vrčka nekaj požirkov in se | A |
(pije): Ha, kako se je prilegel. Sedaj pa | urno | oprezovat.(Odhiti.) ELZA (se prestopi in | A |
strani kakor je odšla Elza): Pepca! PEPCA (se | urno | obrne): O, Tone. TONE Se ti mar meša, da | A |
las manjkalo, da me niso ubili. Ko bi ne bil | urno | odmaknil glave (pokaže), bi me bilo prav v | A |
glas zarjove. . / . / stran 125 . / Čuvaja | urno | planeta, na grad v dvorane.Groza tiha! | A |
pesem Moje prvo deklè, to je bilo hitró in | urno | in gibčno in skočno, da sam nisem vedel, kedaj | A |
poprijela; in udri, udri, klop, klop, klop se | urno | spústita v kolop, de sape ji zmanjkuje, in podkev | A |
‒ Podal ji mladenič prelepi je róko, in | urno | ta dvá sta po pódu zletela, ko de bi lahké peretnice | A |
Oh! konec kratke sreče je že! Za goro se | urno | solnce pomiče; Smeh, kriki veseli z doline doné | A |
Okó te moje spoznalo je koj, Ko si po cesti | urno | korakal; Ne bodi preprost, prijatelj moj! Kako | A |
Da naju revic ne pojé, Tje v gosti germ se | urno | skrive. Sova. Hu, hu! bal, bal! kasmata kapa | A |
ostre meče. Ták, kakor prej je zopet svet, Le | urno | v tamno luknjo spet! ‒ 1. penica: O zlato | A |
Križ nam je zdaj orožje.” Le | urno, | urno za menó V Marije varstvo na goró, Tam bo | A |
Križ nam je zdaj orožje.” Le urno, | urno | za menó V Marije varstvo na goró, Tam bo devica | A |
krdelo grabljic, Jože pa dela nam vrste kopic. | Urno | se gibljejo mlade roke, kapljice znoja nam čela | A |
po drevju šumeti, glejte, kak vetrič pihlja; | urno, | že začne mračiti, hitro, da bomo doma! Čujte | A |
nasproti smeji. Mnogo veselja res pomlad nam da, | urno | pa nas do poletja pelja, leto brž mine, jesen | A |
naredimo, trenutke, ki še spremenijo nas lahko, pa | urno, | nam koristne, polovimo? VSE ZA MAJHNO DLAN | A |
podgorski pijanček, smuknil kakor maček skozi vrata | urno | po stopnicah in na dvorišču grdo zaklel.Žena | A |
zanesel na babico; mene je čakalo drugo delo. | Urno | sem si roke umil in razkužil v dveh skledah | A |
sovražen. Janez stopa zmerom hitreje, Katra si | urno | briše oči.Ko stoji pred mizo, se ji blešči od | A |
dokončal: čolni so nagneteni s potniki, kar môči | urno | veslajo mornarji. V vseh smereh plovejo parniki | A |
kraško steno. Zato je njegov mehki svinčnik | urno | polzel po tenkem papirju za osnutke.In listi | A |
mano obraz tistega ostudnega hipnotizerja. | Urno | sem poganjala kolo, da bi mu ubežala, a obraz | A |
na temno kožo, potoval je vanjo. Derma, so | urno | rekli možgani, pet črk iz križanke.Kaj je z | A |
mogel videti v enem samem hipu, preden se je | urno | zasukal in smuknil skozi vrata na ulico.Stekel | A |
vstran, da se je hitro pobrala in vsa raztrgana | urno | ubrala proč, pa kakih deset firbcev - prej so | A |
se bo lahko pošteno naspal. Po lestvi je bil | urno | kot podlasica, okno ni bilo zaprto.Podal ji | A |
razgrete oklepne pločevine. Vojak, gol do pasu, je | urno | poiskal odprtino v beli zastavi, si jo navlekel | A |
Ko vidi drugi žandar, kaj se godi, se obrne | urno | in hiti pred vrata na dvorišče, da bi Jurija | A |
»Poberi puško, pa nazaj!« ukaže Križan in | urno | se vrneta proti Dolini. Križan je klel in se | A |
moško kakor fantje njegovih let, ampak plaho in | urno, | kakor boječ se, da se skesa, če bi hodil počasi | A |
Zdaj se zdi Juriju čas ugoden. | Urno | stopi k možu in ga nagovori: »Oče, jaz sem tudi | A |
ali pa se prevrneva oba.« »Tiho bodi, pa vozi | urno! | « ukaže Juri.Krepko se upre brodnik v drog in | A |
oglasi!« Mož odide živini klat, Juri pa stopa | urno | proti domu. Da je skoraj ves denar izgubil v | A |
Juriju pa je bil kraj znan. | Urno | se splazi po jarku doli do brvi, tam se prime | A |
jo prisloni na spodnji strani hiše k strehi. | Urno | zleze žandar na streho in jo začne odkrivati | A |
kako leze oni skoz odprtino iz svoje ječe. | Urno | skoči z lestve doli in zakriči tovarišu; a v | A |
jaz,« pravi Anica in okiti njegov klobuk. »Le | urno, | le urno, da ne zamudimo!« priganja mati, in | A |
Anica in okiti njegov klobuk. »Le urno, le | urno, | da ne zamudimo!« priganja mati, in moško odide | A |
dober.« Kadar se je pa vračal, je stopal tako | urno | domov, da je Juri menil, Štefan bo vse orožje | A |
zunaj prislonjena. Juri zgrabi vile in stopa | urno | po lestvi doli.Pod lestev pa se je Sultan valjal | A |
Rozalka, prinesi tisti dolgi nož iz kuhinje!« | Urno | prinese Rozalka nož; Juri pa zbere vso svojo | A |
Rožanec; Križan pa sname puško z rame in stopi | urno | naprej.Juri je moral slišati šum, zakaj pri | A |
že takšno!« je dejala Mana in se obrnila tako | urno, | da se je prevrnil in razbil lonec na ognjišču | A |
jo hotel vprašati, zakaj ne pomaga. Mati je | urno | odpeljala otroka, sedla z njima na mejo, ko | A |
Boga in ne govôri mi nikoli več takih besed!« | Urno | je odšla in pustila mladeniča osuplega nad tem | A |
ko sta sedela spet zvečer skupaj, »gre čas | urno | naprej, in čim bolj se člo vek stara, tem hitreje | A |
nasproti. »Mene čakata,« si je dejal tiho in se | urno | obrnil.Ni se upal ozreti, dokler ni prišel v | A |
zasluga.« Ko pa je Viljem slišal to, je skočil | urno | s konja, se odkril in spoštljivo pozdravil mladeniča | A |
Zdaj je vstopil Viljem. Krčmar je | urno | snel kosmato kapo in se globoko priklonil, popotni | A |
sedel v kotu pri vratih in tiho pil svoj delež. | Urno | se je obrnil za junakom in mu začel žvižgati | A |
Na noben način se to ne sme zgoditi. | Urno | je zlezel naš doktor v praznično opravo svojega | A |
takoj zapazil, da dobi opravka z dobrim junakom. | Urno | je imel kopje v rokah in z zaprto čelado je | A |
utegnil izdreti meča in kaznovati suroveža, ki je | urno | zaloputnil vrata. »Oh, sramota, sramota, in | A |
zaženem vesel glas: »Ga že imam, ga že imam!« | Urno | skoči Šnakšnepskovski na noge in pogleda kebrčka | A |
več časa, ker je gospod prišel že nazaj, in | urno | se podamo k jami, ki je bila le streljaj od | A |
napotil nizdol. Hitro je bil v dolini in potem je | urno | koračil po gladki cesti.Živ krst ga ni srečal | A |
kotiček; ko je pa mož odnesel peté, spusti se | urno | po zidu, in kar najhitreje je mogel plezal je | A |
na nogah. Več kakor tretjina družine odide | urno | proti kolovozu, ki je peljal skozi gozdič. | A |
tej knjigi tudi raku mesto odločeno. Zato le | urno | po njo! Kaj nismo rekli, da nas ta knjiga ne | A |
poprimejo se plavutnih nožic materini in ta jih | urno | unese vsaki nevarnosti. Toda materina ljubezen | A |
slišal Aničin glas, je pozabil na stare noge. | Urno | je drsel proti mizi, kjer je stal vrč z vodo | A |
v vrečah?« Krpan se ne umišlja dolgo, ampak | urno | odgovori kakor vsak človek, ki ve, kaj pravi | A |
vedel, zakaj se meni od soli, reče na to: »Le | urno | zapri kobilo v konják, pa se hitro pražnje obleci | A |
zdaj se še nihče ni vrnil iz boja.« Krpan veli | urno | pognati in tako prideta na cesarski dvor, ki | A |
Bogu je vse mogoče!« Cesar, ko to sliši, | urno | pošlje na Vrh po Krpanovo kobilico.Ko jo pripeljejo | A |
mu odgovori: »Če nisi z Bogom še spravljen, | urno | skleni, kar imaš; moja misel ni, dolgo čakati | A |
saj ne zna bojevati se, kakor gre junakom. | Urno | zasukneta vsak svojega konja in zdirjata si | A |
o prvem odsekal sovražniku glavo; ali ta mu | urno | podstavi svoj kij, da se meč globoko zadere | A |
Le čaki, zdaj bomo pa onega.« | Urno | podstavi leseno posodo in natoči belíne, potem | A |
prinese razhódnjo. Pokusiva, potem pa odrineva | urno. | Mrtolaz je vzel, kar sva imela s sabo in tedaj | A |
zaboje in lonce. Povzdigoval in hvalil je blago, | urno | se kretajoč krog Vilarja.»Prosim, milostivi | A |
ukrotimo te ovčje tatove.« Po teh besedah je | urno | ubral stezo, kakor bi si bil z njimi olajšal | A |
desnico čez mizo in se predstavil. Oni se je | urno | odzval ter se imenoval: »Pl. Merks, brigadni | A |
ga je Buzduga naščuval na ubogega Bošnjaka. | Urno | in gibčno liki veverica je skakal preko ogromnih | A |
pobrala gunjič in ga po položila na stolček. In | urno | kakor preplašena srna je skočila po konvico | A |
vročini, urico treba počakati. Vazko se je | urno | vrtel krog gostov ter nalival iz konvice, da | A |
ne zajoka žena, ne postradajo otroci; Buzdugo | urno | nadomesti drug orožnik z ledenim srcem, močno | A |
se je prepričal, da v oni tolpi Jovice ni. | Urno | se je obrnil ter se napotil proti ječarjevemu | A |
ženska, ki se je poslujoč po hiši sukala silno | urno | in tiho in je živela z vsemi v hiši v miru in | A |
XVIII. Pipan je | urno | stopal po stopnicah, da čim prej pride proč | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |