Matjaž ni mogel odvrniti pogleda od pekla spodaj - granate so padale vse naokrog, v gostilno, v barikado, v hrib pod njimi. Za gorečimi vozili je opazil fotoreporterja, ki je divje snemal in se ali ni zmenil za nevarnost ali pa se je ni zavedal, potem osamljeno in zbegano žensko, ki je rinila proti mostu in jo je naenkrat piš eksplozije vrgel v zrak in vstran, da se je hitro pobrala in vsa raztrgana urno ubrala proč, pa kakih deset firbcev - prej so pred barikado zmerjali Popova in pasli zijala - ki so se prav tako razbežali ob drugem ali tretjem strelu. Mislil je, da pokanje ne bo nikoli prenehalo, ko pa je, ga je tišina skoraj bolela.