urno (201-300)

je bila vzdignila izza holma, hitela je jako	urno	po klancu nizdol; očitno se ji je mudilo.Ves	A
pijan ... od skrbi in bridkosti pijan!“ Ko je	urno	zavil ob oglu, se je zaletel s komolcem ob spodobno	A
zazeblo ga je do nog. Odrinil je steklenico tako	urno,	da se je razbila na tleh.Nato je vrgel srebrnik	A
iztegnila je vrat in je kotalila nizdol zelo	urno,	zibaje se, v velikih, neokretnih skokih.Tudi	A
nezaupljivimi očmi, da se celo ozirajo za mano; šel sem	urno,	upognjen, pogled v tla uprt -- kakor da bi imel	A
tenka, zgrbljena roka je zdrknila narahlo in	urno	po njegovem obrazu.Nato je stopila teta Mara	A
njemu in njena tenka, zgrbljena roka je zdrknila	urno	in narahlo po njegovem obrazu. ”Ali si to	A
je bil stopil s poti v stran in da pleza zelo	urno	po spolzki bližnjici in da se opira tudi z roko	A
svetnika vam prinašam!“ . / . / stran 115 . /	Urno	je odvil zavoj in večerna zarja je obžarila	A
hriba dol, po klancu, je stopal človek zelo	urno,	kakor da bi drsal po hrbtu.Klanec se je vil	A
tukaj, kakor da bi vozil počasi, pa vozi zelo	urno	...Moja ušesa so boljša nego moje oči; zdi se	A
prikazal voz, izluščil se je iz noči in je vozil	urno	po beli poti, ki se je vila skozi globel.	A
ženske, smehljajoče se sramežljivo in šumeče	urno	mimo gosposkih sedežev, prevlečenih z rdečim	A
miz in vstala sta tudi Mate in učiteljica. Z	urno	roko si je popravila frizuro, pritrdila si je	A
Mate!“ . / . / stran 200 . / Okrenil se je	urno	in odšel v svetlo vežo.Hanca je postala ob zidu	A
...“ Pismo je bilo pisano z	urno	roko in na zmečkanem papirju. Hanci so se meglile	A
Navzdol proti fari je še pospešil korake in	urno	se je gubila pot za njim. Na fari si je kupil	A
...“ Tam je zvezda zelo	urno	in zapored pomežiknila, kakor da se ji je bilo	A
križu podobno, pomolil svojo molitevco tako	urno	in viharno, da je izpustil najmanj polovico	A
nagnila; iz roke v roko je šel kozarec tako	urno,	da ga je trebušna steklenica trudoma dohitevala	A
zibala. Oprezno sem vzdignil roko, nameril ter	urno	izprožil kazalec ob palcu.Čmrlj je odletel daleč	A
prej. Koj za njim je od drugega konca ročno in	urno	prihitel mravljinec; tudi ta je bil prečudno	A
krčmo pojdi, pij z menoj!“ Marta je stopila	urno	dalje, človek se je zibal ob poti in je klical	A
ženska, ki se je vračala od maše, je stopila	urno	v stran, da bi je koló ne oškropilo in je gledala	A
dní, pa si kupi vrv na moje stroške -- zakaj	urno	vozi moj voz!-- To je mislil, glej!	A
da bi delal, sem sanjal o delu; namesto da bi	urno	hodil, sem zdaleč gledal svoj cilj.Podoben sem	A
so se mežikaje sončili na klopeh. Stopal je	urno	proti smrekovemu gozdiču nad mestom; klonil	A
se je zvonko zasmejal Milan ter se je okrenil	urno,	brez slovesa. Nato se je pogovarjal sam s	A
bled in bolan njen obraz; vstala bi, skočila bi	urno	in lahko iz postelje, kakor nekoč.Čakala sem	A
dolgega Toneta, ki je klečal ob oltarju, pozvonil	urno,	prenesel bukve z leve na desno ter hitel nato	A
Ko je odprla duri gospa Sitarjeva, je vstal	urno	ter se smehljaje poklonil.Gospa je bila visoka	A
Pridi malo sem, Grajžar!“ Tajnik je izpraznil	urno	svoj kozarec, stopil je k mizi in se je poklonil	A
”Pa to je tvoja reč!“ Zavezala si je	urno	ruto okoli vratu. ”Jaz bi pa le rada videla	A
pa je vajina stvar in božja!“ Okrenil se je	urno	in je šel. Iz cerkve se je peljal Kačur z	A
Glej ga, moj tast!“ se je začudil in je hotel	urno	dalje. Krčmar pa ga je bil ugledal in je omahnil	A
Mlad je bil, majhen in droben. Stopal je	urno;	z lahkim, skoro plesočim korakom, ne zato, da	A
prej in zmerom. Nenadoma se je okrenil tako	urno,	da me je sunil s komolcem. ”Moj Bog, kolika	A
obleki, s klobukom v roki ter me je zasukal tako	urno	proti durim, da sem komaj imel časa za neroden	A
troje kozarcev. Bennati je hitel v salon in je	urno	zaprl duri za seboj.Vrnil se je kmalu z neskončno	A
blatna, kakor da jo je bil našel na cesti ter jo	urno	oblekel v temni veži, tako da je pozabil zapeti	A
Babam tolažbo! Le solze, ki	urno	pritekó in urno usahnejo, je mogoče obrisati	A
Babam tolažbo! Le solze, ki urno pritekó in	urno	usahnejo, je mogoče obrisati; luža izpuhti pod	A
Brž sem natočil do roba. ”Pij,	urno	pij, prijatelj!Tudi čelo si omoči!	A
pridrsal do roba skale, iztegnil zadnjo nogo ter jo	urno	odmaknil. ”Prokleto je vroča!	A
No, kaj me briga! Ampak zdaj le glejte, da	urno	izginete!“ Postal je nekoliko, hotel je govoriti	A
da sem žrtvoval domovini svojo mladost ... Le	urno,	voz, preko ravnin in čez hribe, da ne ugledam	A
ustnice so bile mrzle kakor njena roka. Šel sem	urno	po stopnicah, ob oglu pa sem se ozrl; stala	A
polnimi silne groze. Procesija se je pomikala	urno	dalje, oblak prahu se je vlekel za njo.Časih	A
Pojdite no hitro ...“ Stopal je	urno	proti domu s povešenimi očmi, ona pa je šla	A
preko sobe s povešeno glavo, preoblekla se je	urno	in se je napravila v cerkev. Na ulici je sijalo	A
pogledala, vzela bi rdečepisani sončnik in bi si	urno	popravila klobuk in bi šla.Pa me je vprašala	A
in slišala je celo, kakor da bi se bil obrnil	urno	ključ v ključavnici. Stopila je, korak pa	A
preko izbe, postal pred ženo, zamahnil in se	urno	okrenil. ”Res so nepotrebne!	A
proti durim, nato je točil in pil. Lavrin je	urno	vstal izza mize in smehljaj, napol sladek, napol	A
pozdravil in ustavil. S skrivnostnim glasom in	urno	mu je pravil tisti ponočni dogodek, od katerega	A
temnejša. Drobne, dobrodušne oči so mežikale	urno,	kakor da bi se jim zelo bleščalo. ”No, ni	A
oglasil sedemletni Matijče, kakor da je bil z	urno	roko zagrabil pravo misel in vse, kar je treba	A
uprl ob trhlo ograjo, je odskočil ter stopal	urno	dalje po cesti, vse po lužah in po razoranem	A
bistrega očesa in previdne besede. Pomežiknil je	urno,	kakor človek, ki se mu zdi, da ne vidi dobro	A
satanov je bilo!“ Župan se je pokrižal, nato je	urno	izpraznil kozarec. Stopil je v izbo notar	A
novomašnik in pri blagoslovu se je okrenil tako	urno,	da mu ljudje niso videli obraza. Cerkovnik je	A
mrmrale so kakor v velikem, komaj pritajenem srdu.	Urno	je premeril cerkev in neprijazno so odmevali	A
misel ga je nenadoma obsenčila: okrenil se je	urno	ter je pobegnil. Župnik je čakal in zmerom	A
stresel se je pod - hej, črni gostje so zaplesali	urno	polko. Tedaj pa se je že svetlikalo skozi	A
nad vratmi: O tujec, ki prihajaš tod mimo, le	urno	nadaljuj svojo pot, zakaj žalost in puščoba	A
ti srce poželi? Povej mi, kaj želiš, da ti	urno	postrežem.« Marko pa je samo zmajal	A
in vse se mu je zdelo po pravici. Stopal je	urno,	ker se mu je mudilo in je bila pot uglajena	A
njegovi koraki so utihnili. Nikolaj je stopal	urno,	zakaj bilo je pozno in pot do kolodvora je bila	A
od vasi dobre pol ure. Nikolaj je pograbil	urno	svoj mali kovčég ter stopil iz kupeja.Na peronu	A
ozki bradici ter precej ugasnil. Umaknil se je	urno,	potisnil si je klobuk na čelo, čisto nehote	A
Nje ni bilo. Oblekel sem se	urno.	V glavi mi je bilo težko in zelo sem bil truden	A
Potrkalo je zunaj še močneje. ”	Urno!	“ Dacar se je razsrdil.	A
Šviligoja, se je stisnil ob zid, ob plot in je	urno	mežikal, da bi pozabil na podobo nečistosti	A
kobalil z voza. Kajti Peter se je redil močno in	urno,	že ves trebušen je bil. Redil se je Peter	A
nastali zadregi in ob imenitnem prizoru, kako	urno	je ugasnil nepoklicani smeh in kako spretno	A
temveč zoprn in skoro hudoben. Andrejec je	urno	umaknil roko, tiščal je bankovce v pesti, spravil	A
lakota!“ Šrangar je planil k mizi, ozrl se je	urno,	izpod obrvi, na debelega Gorjanca in na soseda	A
ni zvrnil v kakšen jarek - kdo bi ga iskal?“	Urno	je prestopil prag, stopil je na blatno cesto	A
je na pol pota med sabo in med krčmo ugledal	urno	senco, ki se je mahoma izgubila za črno grmovje	A
črnim grmom, njegove oči pa so se svetile.“	Urno	je stopil in je razločil Andrejca, kakor da	A
ter izginil za oglom kakor senca. Hodil je	urno,	visoko je privzdigal kolena in rame, ovratnik	A
/ stran 262 . / kaj smo ti vse prinesli!...	Urno	čaja, Barica, in potem na oz!«... Kako	A
mlinarica, čednostna vdova! Le hitro gor, le	urno	v izbo; dolgo sem hodil in žejen sem!“ Stopala	A
zoro bova doma, tam naju čaka vesela svatba.“	Urno	se je oblekla lepa mlinarica, prepasala si je	A
vzdramil, pogladil se je z dlanjo po čelu ter je	urno	izpraznil kozarec. ”To so le nespametne besede	A
žalila!“ je rekla tiho in je šla. Maricelj je	urno	vstal, nanaglo si je oplaknil roke in obraz	A
zagrnjeno, ali Mana je videla, da je že svetel dan.	Urno	je vstala in se je oblekla. Hanca ji je prinesla	A
”Mana!“	Urno	je vstala, prižgala je svečo ter si ogrnila	A
je zadremal, se mu je zasanjalo, da se vozi z	urno	barko preko morja.Čudohitro je plavala barka	A
Tako so začeli.	Urno	je prihajala gor prva opeka, enakomerno so se	A
bila, žuborela je prijetno ter se pretakala	urno	med drobnim belim kamenjem.Peter si je zavihal	A
vranci, rezgetajte, čakata vas zob in hlev.	Urno	zdrknejo kopita po mostiču in konjiki zahrume	A
vrnejo v Slunj. Herbart si odbere nekaj momcev. »	Urno	na Visočko,« jim ukazuje, »na Veljun, na Šarčevo	A
Tam zapalite kresove, visoko nagrmadene.	Urno,	pali, streljaj, da te vidi in čuje deveto selo	A
tako ukazuje gospod general. Prosim, gospodje,	urno,	da se ne nagne dan.« »Kaj imaš, kapetane?« pride	A
He, gospoda generala pelje!	Urno,	urno, švrka postiljon nestrpen proti nemškemu	A
He, gospoda generala pelje! Urno,	urno,	švrka postiljon nestrpen proti nemškemu Gradcu	A
vilajeta se spenjajo volkovi, ker ni leva na meji ...	Urno,	urno, doli plamene kresovi in na zemljo pada	A
spenjajo volkovi, ker ni leva na meji ... Urno,	urno,	doli plamene kresovi in na zemljo pada mrak	A
a Herbart si že potiska na glavo perjanik. »	Urno,	urno, Vuk.« Tiha noč je zunaj, taborišče sniva	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani